PRITRDILI LABORATORIJU INŠTITUTA ZA OLJKARSTVO: Teh 11 vzorcev olj ni bilo ustreznih

Izola

Lanska analiza oljčnih olj, ki jo je opravil Laboratorij inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, je pokazala, da ima 11 od 35 vzorcev olj na svoji deklaraciji navedeno napačno kategorijo, zaradi česar so nekatera olja morala v rafineracijo. Osem proizvajalcev se je nad ocenami pritožilo, a so nato drugi mednarodno certificirani laboratoriji pritrdili ugotovitvam izolskega laboratorija.

"Gre za uradni tržni nadzor, ki poteka od leta 2004 vsako leto in pri katerem analiziramo približno 20 vzorcev," nam je pojasnila vodja Laboratorija inštituta za oljkarstvo, ki deluje znotraj Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Milena Bučar Miklavčič. Lani so vzorčili oktobra, rezultate pa naročniku, Upravi za varno hrano, posredovali konec novembra.

"Ena zadeva je, ko nekdo potvarja olje tako, da nima nič z oljko," pri tem opozarja Bučar Miklavčičeva. To namreč pomeni, da drugim oljem (denimo sončničnemu) dodajajo umetna barvila, najpogosteje klorofil in aromo navadnega mandlja. V tem primeru gre za hujše potvorbe in prav to se je zgodilo tudi v aferi, v kateri je Europol zasegel 150.000 litrov ponarejenega ekstra deviškega olja in aretiral 24 oseb.

Nepravilnosti, ki so jih lani zaznali v Sloveniji, pa spadajo v drugo skupino, saj gre za primere, ko je kategorija olja nižja od tiste, ki jo proizvajalec dejansko deklarira, a gre še vedno za oljčno olje. "Mi imamo tako dober analitski laboratorij, da loči med deviškim in mehansko pridelanim oljčnim oljem," opisuje Bučar Miklavčičeva, ki razlaga, da je šlo v vseh 11 primerih za to, da je bilo olje senzorično slabše ocenjeno.

Proizvajalci imajo nato možnost, da se odločijo za ponovno oceno v dveh mednarodno pooblaščenih laboratorijih, kar je tokrat izkoristilo osem oljkarjev. A prve ocene so se izkazale za pravilne. "Ekstra deviško oljčno olje ne sme imeti napak, ne sme biti žarko na primer," opisuje Bučar Miklavčičeva. Ravno pretirano žarkost, morkljo, okus po pregretem in celo plesnivost pa so ugotovili pri svoji analizi v laboratoriju, ki je za kemijske in senzorične analize edini na Balkanu. Strokovnjakinja dodaja še, da mora biti oljčno olje skladiščeno tako, da eno leto zdrži na policah trgovin. Če pri ekstra deviških oljih naletijo na manjše napake, jih označijo za deviška, če hujše, mora olje v rafineracijo.

Neustrezna oljčna olja so sicer bila: BIO, extra deviško oljčno olje; AVANTGARDE GEA, extra deviško oljčno olje; ROCCHI CLASSICO, extra deviško oljčno olje; MONINI CLASSICA, extra deviško oljčno olje; DM BIO, bio extra deviško oljčno olje; BORGES, extra deviško oljčno olje; COPPINI COLDORO, extra deviško oljčno olje; ZVEZDA GEA, extra deviško oljčno olje; PRIMADONNA, extra deviško oljčno olje; BIO TERRA DELYSSA, extra deviško oljčno olje in VINAKOPER, extra deviško oljčno olje.

In zakaj so podatki o neustreznih oljčnih oljih na policah slovenskih trgovin v javnost prišli šele po mesecih od opravljenih analiz? Bučar Miklavčičeva pravi, da sami v javnost ne smejo podajati informacij, dokler tega ne dovoli naročnik, torej Uprava za varno hrano. Običajno prav oni, ko preberejo poročilo, pripravijo obvestilo, strokovnjaki iz laboratorija pa ga nato lahko interpretirajo.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  20 .05. 2019 ob  20: 53
-2
Je 18 € za liter vrhunskega ekološko pridelanega olja poštena cena?
žveplo |  20 .05. 2019 ob  15: 16
Bravo Vinakoper !!