Kot je ob tem opozorila, dosedanja vzorčenja ne zadostujejo za natančno oceno morebitnega zmanjšanja obremenitve okolja.

Delna ustavitev življenja in gospodarskih dejavnosti kot posledica globalne pandemije novega koronavirusa je v nekaterih primerih prinesla olajšanje za okolje. Tako so na Kitajskem že v začetku marca zaznali precejšen upad stopnje onesnaženosti zraka. Pred nekaj tedni pa so denimo v morju pred obalo Dalmacije opazili več brazdastih kitov.

Kar se tiče slovenskega obalnega morja, je trenutno še prezgodaj za kakršnokoli resno oceno stanja, je pojasnila Mozetičeva. Zaradi posebnih razmer je bilo v zadnjem času namreč okrnjeno tudi delo na Morski biološki postaji (MBP), ki sicer sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo. Tako tudi rednih vzorčenj, razen tistih, ki so vezana na nacionalne monitoringe, niso izvajali.

Tudi nadaljnja primerjava rezultatov analiz vzorčenja morja, ki so ga opravili v tem mesecu, z rezultati preteklih vzorčenj, bi težko dala pritrdilne oz. enoznačne odgovore, da bi morebitne spremembe v kakovosti morja lahko povezali s siceršnjim dogajanjem, saj je potekel prekratek čas za odzive na bioloških združbah.

Poleg tega so spremembe v kakovosti morja kot npr. morebitna zmanjšana obremenitev s hranilnimi snovmi ali onesnažili odvisne od več dejavnikov. Tako je na primer razmeroma stabilno vreme z nič padavinami v skoraj mesecu in pol tudi kaj prispevalo k večji prosojnosti morja in zmanjšanemu vnosu snovi v morje z rekami in meteornimi vodami, je opozorila vodja MBP.

Glede vpliva drugih dejavnosti je Mozetičeva poudarila, da so te trenutno manj relevantne. Tako se kopalna sezona še ni začela, tudi rekreativnih čolnov je za zdaj malo, tako da njihov vpliv v primerjavi z običajnim letom ne bi mogel biti prav velik. Vendar pa bi se z nadaljevanjem epidemije v toplejše mesece in prepovedi navtičnega prometa razmere v primerjavi s preteklimi leti lahko spremenile.

Med posledicami pandemije je sicer tudi začasna zaustavitev prihodov ladij za križarjenje, katerih število pa je bistveno manjše v primerjavi z vsemi prihodi ladij v koprsko pristanišče, katerega delovanje se v tem času ni ustavilo. Delno bi lahko odsotnost potniških ladij pomenila manjšo obremenitev na komunalni sistem zaradi (ne)zbiranja odplak in odpadkov z ladij, še meni Mozetičeva.

Predsednik slovenskega društva za morske sesalce Morigenos Tilen Genov pa je povedal, da kakšnih večjih sprememb v smislu povečane prisotnosti delfinov zaenkrat ne zaznavajo, sicer pa velikih sprememb niti ne pričakuje, saj gre za dolgožive živali, poleg tega pa tudi morski promet v tem delu leta ni tako zelo gost kot poleti.

Genov sicer sklepa, da se je na splošno na ravni svetovnih morij kot posledica upada prometa zmanjšala raven hrupa. Več o tem, kako se bodo trenutne razmere lahko odrazile na pomorskem prometu in posledično na podvodnem hrupu, pa bodo sami lahko ocenili poleti.