Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre so postali del Slovenije.

Mirovna pogodba je pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji po ocenah zgodovinarjev ostalo še 140.000 Slovencev. Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo t. i. Svobodno tržaško ozemlje, so razrešili šele leta 1954. Dokončno pa je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi novembra 1975.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let. Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo bivši predsednik države Milan Kučan.