Švedska študija kaže, da lahko običajne virusne okužbe prispevajo h kognitivnemu upadu in izpodbija konvencionalno osredotočenost na nenormalne beljakovinske usedline v možganih kot primarni vzrok za Alzheimerjevo bolezen.

Približno 80 odstotkov odraslih na Švedskem ima v organizmu protitelesa za HSV-1, kar kaže na izpostavljenost virusu, vendar bi vpliv lahko bil bolj zahrbten, kot se je do sedaj menilo. Študija dokazuje, da so lahko tudi tisti, ki nimajo vidnih simptomov oralnega herpesa, v nevarnosti, ker lahko HSV-1 notranje vpliva na kognitivno funkcijo.

Zgodovinsko gledano je znanstvena sredina zavrnila idejo, da bi lahko infekcije izzvale Alzheimerjevo bolezen. Vendar so nedavne študije razkrile povezavo med hujšimi virusnimi infekcijami in nevrodegenerativnimi boleznimi. Raziskava pol milijona medicinskih zapisov je odkrila povečano tveganje za bolezni, kot sta Parkinson ali Alzheimer, po hudih virusnih infekcijah.

Znanstveniki so v raziskavo vključili 1002 udeleženca in jih spremljali 15 let. 82 odstotkov jih je imelo protitelesa na HSV-1. Študija je odkrila dvakrat večje tveganje za demenco med tistimi s protitelesi, ne glede na genetski faktor APOE-4. V nasprotju s predhodnimi predpostavkami nosilci APOE-4 niso pokazali večje verjetnosti kognitivnega upada povezanega s protitelesi HSV-1. To razkriva nasprotja z raziskavami, ki nakazujejo sinergijo med APOE-4 in vplivom virusov na imunološki odgovor možganov.

Avtorji švedske študije želijo v nadaljevanju raziskati, ali lahko zdravljenje herpesa prepreči pojav demence.