V uvodnem nagovoru dvodnevnega srečanja 'EVOO Research's Got Talent 2020' je rektor Univerze Aldo Moro v Bariju prof. Stefano Bronzini izpostavil pomembnost dogodka. Gre namreč za prvi mednarodni kongres posvečen ekstra deviškemu oljčnemu olju. In sodeč po podatkih, da je poraba oljčnega olja na svetovnem nivoju v zadnjih 20 letih narasla na 82,4 odstotka, najverjetneje ne bo zadnji.

Dvodnevnega kongresa se je udeležilo 35 strokovnjakov iz vsega sveta, ki so predstavili svoja strokovna dognanja in se potegovali za naziv najbolj talentirane oziroma obetajoče raziskave. Kongres je imel poleg strokovnega tudi spremljevalni del. Strokovnjake na področju oljkarstva so ob večerji poučili, kako lahko ekstra deviško oljčno olje popestri okuse krožnikov in zadovolji še tako zahtevne brbončice.

Svoje mnenje o samem kongresu nam je zaupala tudi dr. Maja Podgornik (ZRS Koper), ki je poudarila, da je bil kongres namenjen predvsem izmenjavi izkušenj in dognanj s področja oljčnega olja in oljk ter krepitvi mehkih veščin, ki so nujno potrebne za delo v raziskovalnih skupinah. Izpostavila je, da so bile vsebinsko v ospredju predvsem raziskave s področja nadaljnje uporabe ostankov iz predelave oljk in raziskave pozitivnih učinkov oljčnega olja na zdravje. Vsekakor bodo dognanja tujih raziskovalcev in nova poznanstva s tujimi strokovnjaki pripomogla k nadgradnji tehnologije pridelave in boljši izvedbi naših raziskav, je še dodala.

dr. Maja Podgornik

Zakaj je kongres 'EVOO Research's Got Talent 2020' tako zelo pomemben?

Predstavniki evropskih, afriških in azijskih držav, ki sestavljajo sredozemsko mrežo mest oljčnega olja (Recomed), so konec novembra 2019 sprejeli Siensko deklaracijo, v kateri zahtevajo pošteno in spodobno ceno oljčnega olja za pridelovalce. V njej so izrazili "nujno potrebo po dvigu ravnotežne cene oljčnega olja na raven, ki bi pridelovalcem oljk omogočila spodoben dohodek in tako zajezila mestoma dramatične izgube sektorja".

Recomed opozarja, da "sredozemski bazen proizvaja več kot 90 odstotkov svetovnega oljčnega olja, države, ki ga sestavljajo (Španija, Italija, Grčija, Črna gora, Hrvaška, Slovenija, Turčija, Libanon, Tunizija in Maroko), pa se v celoti strinjajo, da smo na razpotju cenovne politike, ki lahko sproži padec velikega dela pridelovalnega sektorja oljčnega olja, kar ogroža kontinuiteto te tisočletne dejavnosti, ki ni samo eden izmed temeljev gospodarstva, ampak tudi znak kulture njenih narodov".

Analiza stroškov pridelovalcev namreč kaže, "da je trenutna povprečna tržna cena bistveno nižja od proizvodnih stroškov na velikem delu obdelovalnih površin oljčnih nasadov v Evropi in severni Afriki". Sienska deklaracija ne samo opozarja na težave, ampak tudi na presežek v odličnosti ekstra deviškega oljčnega olja, kar "upravičuje njegovo vrednost in ta je tista, ki jo je treba prevesti v ceno, ki presega stroške pridelave". Da so za kakovost potrošniki pripravljeni plačati nekoliko več, so pokazale tudi zadnje promocijske kampanje.

Deklaracija izpostavlja, da so "štirje stebri, na katerih temelji vrednost ekstra deviškega oljčnega olja: zdravje, gastronomija, kultura in okolje". To so elementi, po katerih je mediteranska prehrana znana in cenjena, njegova vrednost pa tako "neskončno presega vse ostale maščobe na mednarodnem trgu". Ravno zaradi tega je potrebno vlagati v ozaveščanje, usposabljanje in izobraževanje, tako kadra na področju oljkarstva kot potrošnikov.