"Na podlagi zbranih obvestil, ogledov krajev požara, preverjanja informacij, izvedenih operativnih in kriminalistično tehničnih opravil ter pridobljenih dokazil v povezavi z ugotavljanjem vzroka požara, ki so bili izvedeni v okviru predmetne preiskave in usmerjeni v ugotavljanje vzrokov za nastanek navedenih požarov julija letos, ni bil potrjen sum, da je bilo storjeno naklepno uradno pregonljivo kaznivo dejanje oz. ni bilo potrjeno, da so bili požari povzročeni namerno," so zapisali.

Novogoriški kriminalisti so vse aktivnosti v obsežni večmesečni preiskavi izvajali skladno z zakonom in o njih obveščali pristojne, preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča in Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici.

Prav tako so o vseh ugotovitvah požara na Goriškem Krasu s pisnim poročilom obvestili Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, ki je usmerjalo predkazenski postopek.

Med 15. in 30. julijem je na Goriškem Krasu divjal največji in najhujši požar v zgodovini samostojne Slovenije. Požar je povzročil za 26,88 milijona evrov škode na stvareh, je ocenila državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Največja škoda je nastala v gozdovih.

V najobsežnejši in najzahtevnejši intervenciji se je letošnjega julija na Krasu z ognjem borilo več kot 20.000 ljudi, med njimi skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev iz več kot 1000 prostovoljnih gasilskih društev iz vse Slovenije, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slovenske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 369 pripadnikov enot Rdečega križa, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in 73 članov ekip nujne medicinske pomoči. Iz zraka so s poleti pomagali člani več aeroklubov, na pomoč pa so priskočili tudi iz tujine in gospodarstva.