"Po pregledu devetmesečnega poslovanja lahko po dolgem kriznem času ugotavljamo, da se že drugo leto nadaljuje trend rasti," je navedel direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može. Ocenjena rast slovenskega gospodarstva za letos bo tako 2,6 odstotka, povečala sta se izvoz in blagovna menjava s članicami EU, turizem je zaznamoval rekordno leto, zelo dobri turistični rezultati so tudi na slovenski obali. Zaposlenost v regiji se je povečala za 0,8 odstotka, krepi pa se tudi zasebno trošenje pri prebivalstvu. "Vsi ti vzpodbudni podatki kažejo, da bomo v regiji uspešno zaključili poslovno leto 2015," ocenjuje Može.

Kljub temu pa ugotavlja, da investicijska vlaganja, od katerih v regiji pričakujejo nov razvojni zagon, stagnirajo oz. celo upadajo. Pri tem je Može izpostavil potrebo po izgradnji drugega tira, tretjega pomola v Luki Koper, podaljšanje letališke steze v Sečovljah, izgradnjo turistične infrastrukture, oskrbo s pitno vodo in plinifikacijo obalno-kraške regije, ki je edina brez zemeljskega plina.

Za Luko Koper uspešno leto

Med najpomembnejšimi akterji v regiji je gotovo Luka Koper, kjer zaključujejo uspešno leto, saj so, kot so pojasnili, pri vseh kazalnikih zabeležili rast v primerjavi z lanskim letom. Med tovori sta največjo rast zabeležila terminala za kontejnerje in avtomobile. "V obeh primerih gre za strateški tovor, na katerem temelji rast tudi v prihodnje," so dodali.

Prav na kontejnerskem terminalu, v katerega nameravajo v prihodnjih petih letih vložiti 235 milijonov evrov, so letos dosegli pomembna mejnika. Poglobili so namreč morsko dno, kar bo omogočilo sprejem ladij z maksimalno kapaciteto tudi do 20.000 kontejnerskih enot. Presegli pa so tudi 700.000 kontejnerskih enot pretovora, kar je največja letna količina v enem letu v celotni zgodovini pristanišča.

Na področju avtomobilov pa so v Luki letos presegli prag pol milijona vozil, kar so nazadnje dosegli v predkriznem letu 2008. Luka Koper tako ohranja primat največjega kontejnerskega terminala v Jadranu in drugega največjega avtomobilskega terminala v Sredozemlju.

Prestrukturiranje koprskega Cimosa

Leto 2015 je zaznamovalo tudi uspešno prestrukturiranje koprskega Cimosa. Po uspešnem zaključku postopka prisilne poravnave, začetem v letu 2014, in konverzijo skoraj 170 milijonov evrov terjatev v kapital so lastništvo prevzeli Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) z nekaj več kot 47-odstotnim deležem, SDH ter več bank na čelu z NLB. Ne gre sicer za dolgoročno lastništvo, saj medtem že potekajo pogovori s potencialnimi kupci - prodajni postopek naj bi zaključili v prvem četrtletju 2016, med oddanimi nezavezujočimi ponudbami pa naj bi po poročanju medijev največ ponudil bosanski poslovnež Nijaz Hastor.

Povrnjeno zaupanje v Cimos se je odrazilo tudi v pozitivnem poslovanju. Negotovost v zvezi z lastništvom koprske družbe je sicer zbujala pomisleke o sposobnosti pridobitve novih poslov, a bojazni so bile, kot kaže, neupravičene. Pridobljeni novi posli za prihodnja tri leta namreč že presegajo 40 milijonov evrov.

Za regijo zelo pomembna panoga je tudi turizem

Ob ugodnem poletju so bili z dosedanjim obiskom turistični delavci zelo zadovoljni. V najbolj turistični slovenski občini, občini Piran, so tako od januarja do oktobra že presegli milijon nočitev in za dva odstotka presegli nočitve glede na enako obdobje lani.

Zato pa so portoroški turizem pretresale lastniške spremembe. Kompleks Hotelov Metropol je iz Hotelov Bernardin prešel v roke hrvaške Liburnia Riviera Hoteli, kmalu zatem pa so prišle na dan informacije o pritiskih novih lastnikov nad zaposlenimi. Istrabenz Turizem pa je sredi poletja prodal prestižni Hotel Kempinski švicarski družbi Agri Holding, za katero naj bi stal srbski poslovnež Miodrag Kostić.

Stanje niso izboljšali niti pravni spori med piranski občino na eni ter Hoteli Bernardin in Marino Portorož na drugi strani.