Ekipi sta se pomerili že na tekmi skupinskega dela. Tekma se je končala brez golov, hrvaški nogometaši so takrat poskušali številne kritike, a izkazalo se je, da so igrali proti odlično organizirani reprezentanci, ki je pozneje prekrižala račune Belgiji, Španiji in Portugalski. Tudi v polfinalu proti Franciji, kjer je bila zaradi poškodb in bolezni že precej zdesetkana, je nudila dostojen odpor in izenačeno tekmo pričakuje tudi v obračunu s Hrvati.

Tako kot že pred tekmo s Francijo maroški selektor Walid Regragui ne ve, na katere igralce bo lahko računal. Proti Franciji je bil prisiljen menjati še po ogrevanju, nato še med tekmo, kot sam pravi, bo težko sestavil najboljšo enajsterico. Romain Saiss naj ne bi bil sposoben za igro, v ekipi najbrž ne bo niti Noussairja Mazraouija in Nayefa Aguerda. Selektor pravi, da vsi sicer želijo igrati, a tvegal ne bo. Zagotavlja pa, da bodo vsi, ki bodo stopili na igrišče dali svoj maksimum, motivacije po porazu v polfinalu niso izgubili.

To zatrjujejo tudi Hrvati, pri katerih je dolg turnir prav tako pustil posledice v zdravstvenem stanju. Zadnji trening so morali izpustiti Josip Juranović, Marcelo Brozović, Joško Gvardiol, Dejan Lovren in Nikola Vlašić. Juranović naj ne bi igral, Brozovića, Guardiola, Lovrena bo skušala zdravniška služba pripraviti na obračun, Vlašić pa ima virozo, zato je vprašanje, kako se bo počutil.

Hrvati tekmeca spoštujejo. O njegovi kakovosti so se že lahko prepričali. Zatrjujejo, da jih polfinalni poraz, za katerega menijo, da so ga zabeležili predvsem zaradi prvega gola iz enajstmetrovke, ni vrgel s tira. Želijo si bronasto kolajno, ta bi bila njihova druga, prvo so osvojili leta 1998, ko je bil selektor Miroslav Blažević.