Spletnih goljufij je bilo letos prijavljenih že več kot 800, pri tem pa je nastalo skupno za več kot 14 milijonov evrov materialne škode. Poleg že znanih, kot so na primer "romantične goljufije" ali vdori v poslovno elektronsko pošto, so pogoste goljufije z naročenimi izdelki, ki so plačani vnaprej, a niso dostavljeni.

Višji kriminalistični inšpektor specialist iz sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Gracer je ob tem opozoril javnost, da goljufi pogosto izkoriščajo krizne razmere in ponujajo takrat najbolj iskane izdelke. Zato je potrebna previdnost tudi pri spletnem naročanju orodja ali naprav, ki jih ljudje potrebujejo pri odpravljanju posledic nedavne ujme v Sloveniji. "Pazljivo tudi pri tem, komu namenjate donacije," je dejal.

Po številu in nastali materialni škodi v zadnjem času izstopajo tudi goljufije z lažnimi obvestili o dobičku pri investiciji v kripto valute, kjer je slovenska policija letos zabeležila že 190 primerov s skupno 5,1 milijona evrov škode.

V teh primerih goljufi kličejo na telefonske številke slovenskih državljanov, se predstavijo kot uslužbenci znanih menjalnic kripto valut in klicanemu posredujejo novico, da ga v virtualni denarnici čaka okoli 10.000 evrov. Da bi dobil ta denar, pa si mora na svoj računalnik ali mobilni telefon namestiti opremo za oddaljeni dostop in preko te potem goljufi upravljajo z njegovo spletno banko in elektronsko pošto.

"Tovrstne goljufije so se dogajale že v preteklosti, vendar so spletni goljufi večinoma govorili v angleščini. Zdaj so se naučili slovensko, govorijo v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom in očitno so toliko prepričljivi, da so uspeli v letošnjem letu prepričati že skoraj 200 državljanov, ki so skupaj izgubili več kot pet milijonov evrov," je pojasnil Gracer.

Ljudi poziva, naj se ne oglašajo na neznane telefonske številke iz tujine. "V kolikor nekdo kliče in ponuja dobiček iz kriptovalut, gre nedvomno za goljufijo, tako da v tistem trenutku prekinite klic, telefonsko številko blokirajte, v nobenem primeru pa ne nameščajte programske opreme na svoj računalnik ali dovolite nekomu, da upravlja z vašo spletno banko," je dejal.

Goljufi ukradena sredstva najprej prenakažejo na drug slovenski račun, katerega lastnik je običajno prav tako zaveden, zato ima ogoljufani najprej dejansko priliv sredstev na svoj račun. "Vendar na koncu vsi v shemi ostanejo brez denarja," poudarjajo na policiji.

V zadnjem času so zelo pogoste v Sloveniji tudi spletne goljufije z zlorabo podatkov plačilnih kartic. V teh primerih goljufi pošiljajo kratka sporočila SMS ali elektronsko pošto, ki je videti, kot da ga je poslala slovenska banka. V teh obvestilih je navedena povezava, na katero je treba klikniti in potem tja vnesti določene osebne podatke. Goljufi tako pridejo do podatkov, s katerimi lahko dostopajo do spletnih računov in prek njih opravljajo nakupe ali dvignejo denar na bankomatu.

"Banke nikoli ne pošiljajo tovrstnih sporočil, nikoli ne zbirajo podatkov svojih komitentov na takšen način. Zato nikakor ne klikajte na povezavo in ne vnašajte nobenih podatkov," je poudaril Gracer.

V primeru spletnih goljufij so izvajalci najverjetneje organizirane združbe, katerih delovanje je razširjeno v več držav, zato je preiskovanje takšnih kaznivih dejanj zelo zahtevno in se izvaja na mednarodni ravni.

Aretirali štiri Romune, ki so se okoristili za okoli 18 tisoč evrov

So pa slovenski policisti prejšnji teden po prijavi ene od slovenskih bank, da so na območju Slovenije zaznali povečano število zlorab na škodo njihovih komitentov, odvzeli prostost štirim državljanom Romunije, ki jih sumijo izvajanja spletnih goljufij z zlorabo podatkov plačilnih kartic.

Po besedah vodje oddelka za gospodarsko kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Maribor Milenka Simkića so osumljeni, da so na nezakonit način pridobili osebne in bančne podatke več ljudi in jih nato zlorabili za nakupe na plačilnih mestih po Sloveniji ali dvige na bankomatih. Tako naj bi si po do sedaj zbranih podatkih pridobili okoli 18.000 evrov.

Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru je zoper njih odredila pripor. Romuni so osumljeni 13 kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, za kar je predpisana kazen do pet let zapora. Če pa je z dejanjem pridobljena velika premoženjska korist, se lahko storilca kaznuje z zaporom od enega do osmih let.