Vlada je z omenjenim odlokom določila, da bodo morali s 1. oktobrom zaposleni v državni upravi, ki bodo želeli delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati pogoja preboleli ali cepljeni, medtem ko se bo iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej testiranje. Ta pogoj bo veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo sicer vloženih več ustavnih pobud. Portal N1 je prejšnji teden poročal, da je ustavno sodišče prejelo že približno 250 pobud posameznikov iz državne uprave, ki izpodbijajo vladni odlok.

Po navedbah ustavnega sodišča del odloka od predstojnika organa državne uprave zahteva, da zoper tiste zaposlene, za katere ne bi veljale izjeme, v primeru neizpolnjevanja pogoja prebolevnosti ali cepljenja (PC) ukrepa v skladu s predpisi o delovnih razmerjih. Odlok ne konkretizira teh ukrepov. To pomeni, da lahko predstojnik izvaja postopke, ki jih določata zakon o javni upravi oz. zakon o delovnih razmerjih. Ukrep v skladu s predpisi o delovnih razmerjih pa je tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na to nikakor ni mogoče izključiti, da bi bili zoper zaposlene, ki ne bi izpolnjevali pogoja prebolevnosti ali cepljenja, izvedeni disciplinski postopki, pa tudi postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi, ugotavlja sodišče.

Glede težko popravljivih škodljivih posledic, ki bi utegnile nastati z zadržanjem izpodbijanega 10.a člena odloka, so upoštevali, da vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave novi koronavirus pomembno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov, ki so glede na svojo zaposlitev še bolj izpostavljeni rizičnim stikom. Trditvam vlade, da je izpodbijani ukrep edini, ki omogoča zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega okolja, zato ni mogoče slediti. Iz navedb vlade ni mogoče sklepati, da bi bilo delovanje državne uprave tako ogroženo, da je treba določiti strožji pogoj za opravljanje dela, ugotavlja sodišče.

Če bi se izpodbijani 10.a člen izvrševal, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustaven oziroma nezakonit in bi ga ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC in zanje ne bi bili upoštevni izjemi iz izpodbijanega člena.

Po navedbah ustavnega sodišča ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika. Glede na to ni upoštevna niti trditev vlade, da pomeni izpodbijana določba ukrep začasne narave.

Glede na navedeno po oceni ustavnega sodišča ni mogoče pritrditi vladi, da bi bile posledice zaradi zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe težje od posledic, ki bi nastale, če bi se izpodbijana določba izvrševala.

Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, ki sta napovedala odklonilni ločeni mnenji. "To je še ena v vrsti odločitev te sestave, ki se je s pravnimi argumenti in v okviru ustavnosodne doktrine o zadržanjih preprosto ne da konsistentno obrazložiti," je v tvitu zapisal Jaklič.