SDS bi izbralo 23,7 odstotka vprašanih (septembra 21 odstotkov), največjo vladno stranko pa 18,6 odstotka (septembra 20,8). Na tretje mesto se je spet prebila SD, ki bi jo volilo 7,4 odstotka vprašanih (septembra 5,5). Sledita opozicijska NSi, ki bi na volitvah dobila 5,3-odstotno podporo (septembra 4,5), ter koalicijska Levica s 3,4-odstotno podporo (septembra 5,9 odstotka).

Med zunajparlamentarnimi strankami anketa zaznava še stranke Resni.ca (2,5 odstotka), SLS (1,4 odstotka), SNS (1,2 odstotka), Pirati (1,1 odstotka), Naša prihodnost in Dobra država (1 odstotek), Konkretno (0,8 odstotka), Vesna (0,7 odstotka) ter Naša dežela (0,1 odstotka).

Neopredeljenih je 20,9 odstotka vprašanih (septembra 21,5 odstotka), nobene stranke ne bi izbralo 8 odstotkov vprašanih, 3,2 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti, 0,4 odstotka pa bi oddalo prazno glasovnico.

Podporo vladi je po rezultatih ankete oktobra izkazalo 40,4 odstotka vprašanih, vlada pa ima tudi največ nasprotnikov do zdaj, saj je 46,9 odstotka vprašanih odgovorilo, da je ne podpirajo. Delež neopredeljenih je 12,7-odstoten.

Najboljšo povprečno oceno so volivci tudi tokrat podelili predsednici države Nataši Pirc Musar, sledita poslanec SDS Anže Logar in gospodarski minister iz vrst SD Matjaž Han, ki je četrto mesto zamenjal s predsednikom vlade in Gibanja Svoboda Robertom Golobom.

Sledijo ministrica za pravosodje iz SD Dominika Švarc Pipan, poslanec NSi Jernej Vrtovec in zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon. Osma je predsednica državnega zbora in poslanka Svobode Urška Klakočar Zupančič, sledijo evropska poslanka Ljudmila Novak, predsednik in poslanec NSi Matej Tonin. Največji padec je doživel obrambni minister iz Svobode Marjan Šarec, sledita pa mu nova koordinatorka Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik SDS Janez Janša.

Javnomnenjsko telefonsko in spletno raziskavo je Inštitut Mediana za POP TV opravil med 17. in 19. oktobrom na vzorcu 716 polnoletnih prebivalcev.