Generalna sekretarka SGIT Breda Črnčec je na novinarski konferenci v Ljubljani uvodoma izpostavila "sramotno nizke plače". Kot je pojasnila, je najnižja osnova bruto plača v dejavnosti 529 evrov bruto, povprečna plača pa je lani znašala 1330,27 evra bruto in s tem le 67 odstotkov povprečne plače v gospodarstvu. "To ni samo sramota, to je kršitev osnovnih človekovih pravic. Takšne plače ustvarjajo revščino zaposlenih in revne bodoče upokojence," je bila odločna.

Sindikat se sicer s predstavniki sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije ter Turistično gostinske zbornice Slovenije pogaja o dvigu plač in kolektivni pogodbi dejavnosti, ker se aktualna izteče konec leta, a za zdaj brez uspeha. Po besedah Črnčečeve zahtevajo zvišanje I. tarifnega razreda s 529 evrov bruto na raven minimalne plače, ki je letos pri 1074,43 evra bruto, ter zvišanje povračila stroškov prevoza na delo in prehrane skladno z veljavno uredbo.

Delodajalci se ne strinjajo z nobeno od zahtev, čeprav z izjemo koronskega leta 2020 beležijo rast prihodkov in dobička, je bila kritična sindikalistka. "Medtem ko so se številni zaposleni že znašli na pragu revščine, je turizem lani ustvaril 1,57 milijarde evrov prometa in 45 milijonov evrov čistega dobička," je izpostavila.

Zaradi stanja v panogi so se v SGIT obrnili na gospodarskega ministra Matjaža Hana, ki je za torek sklical sestanek z obema stranema. Tokrat ne nameravajo odnehati, je napovedala Črnčečeva, ne izključujejo niti stavke.

V Sloveniji sicer država preko gospodarskih družb oz. finančnih institucij obvladuje velik delež lastništva večjih turističnih podjetij. (Ne)posredno je prisotna v družbah Sava Turizem, Istrabenz Turizem, Terme Čatež, Terme Olimia, Hit Alpinea, je naštela sekretarka SGIT za Primorsko Irena Jaklič Valenti. Ob napovedani ugasnitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in prenosu njenega portfelja turističnih naložb na Slovenski državni holding (SDH) bo prišlo do koncentracije turističnih naložb, je opozorila. Četudi nova strategija turizma napoveduje razmejitev lastniške in upravljalske strukture, jih skrbi, da bodo vnovič na vrhu isti akterji in osebe, povezane s trenutnimi upravami v teh družbah.

Najslabše plačani so namreč ravno delavci v družbah, v katerih ima svoje deleže tudi država, prav tako je tam največ kršitev delovne zakonodaje, je povedala sekretarka SGIT na Gorenjskem Mirela Žnidarec. Po njenih besedah beležijo sistemske kršitve na področju delovnega časa, počitkov, zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, tudi obračuna plačila za delo. Obregnila se je še ob delo Inšpektorata RS za delo, saj da inšpekcijski nadzori niso pravočasni in so dolgotrajni.

Predsednica sindikata Samsic Kornelija Kianec, ki zastopa sobarice ter čistilke in čistilce v hotelih Sava Turizem, zaposlene pri zunanjih izvajalcih že od leta 2013, je opozorila, da delajo tudi po več dni skupaj, da so preutrujeni in iztrošeni. "Nekateri sodelavci, ki so zaposleni že eno leto, še niso imeli prostega vikenda, nekatere delavke in delavci, ki so delali v poletni sezoni, od maja do konca septembra, pa so lahko koristili le nekaj prostih dni. Letni dopust v poletnem času so le sanje, ker ni dovolj ljudi, ga ne moremo koristiti. In za vse to garanje od petka do svetka prejemamo zgolj 610 evrov osnovne bruto plače. To je novodobno suženjstvo," je bila ostra.

Poleg tega v gostinstvu in turizmu močno primanjkuje kadra. Po uradnih podatkih 10.000, neuradno še mnogo več. Glavni vzrok je dejstvo, da je bila panoga v zadnjih 10 letih zanemarjena, delo, delavci in poklici v njej pa razvrednoteni in postavljeni na stranski tir, je menil namestnik predsednice sindikata Marche Gostinstvo Žiga Bevc. Mladi po njegovih besedah nimajo interesa za tako slabo plačano delo, saj jim ne omogoča najema kredita in tudi ne napredovanja. Poleg tega potrebujejo prosti čas za življenje, zabavo, v tej panogi pa se dela cele dneve. Tovrstne probleme imajo tudi v manjših obratih v gostinstvu, je povedala članica SGIT Vida Vuk.

Panoga gostinstva in turizma je po podatkih sindikata do pred kratkim prispevala do 13 odstotkov BDP in spada med največje zaposlovalce v Sloveniji. Po neuradnih podatkih daje delo okoli 40.000 ljudem.