Hkrati z dogovorom, ki so ga vlada in sindikati parafirali 29. septembra, bodo podpisali tudi anekse h kolektivnim pogodbam, ob krovni kolektivni pogodbi za javni sektor še h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Z njimi bodo namreč deloma realizirali vsebine iz dogovora.

Za tiste dele javnega sektorja, kjer se delovna mesta v plačne razrede uvrščajo z uredbo in ne kolektivno pogodbo, kot denimo za javne agencije, sklade, zavode, vojsko, pa so potrebne ustrezne spremembe uredb.

Prav tako je za uresničitev dogovorjenega potrebna sprememba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki naj bi bila že danes poslana v vladno obravnavo. Zakonsko besedilo sicer ostaja deloma neusklajeno, saj vlada in sindikati javnega sektorja ostajajo na nasprotnih bregovih glede odprave plačnega stropa.

V skladu z dogovorom se s 1. oktobrom vrednost plačnih razredov zvišuje za 4,5 odstotka. Ta dvig bodo zaposleni v javnem sektorju prvič občutili ob izplačilu oktobrskih plač v novembru. Večini v javnem sektorju se bodo nato plače dvignile še enkrat, in to s 1. aprilom prihodnje leto, takrat za en plačni razred, kar pomeni približno štiriodstoten dvig. Dogovor pa predvideva tudi višji regres za prehrano in za tiste na delovnih mestih do vključno 50. plačnega razreda še poračun regresa za letni dopust.

Za uveljavitev dogovorjenega je sicer bistveno, koliko sindikatov bo pristopilo k podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, saj je za njegovo veljavnost treba doseči kvorum. Možnosti sta dve. Po prvi mora podpise prispevati večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja; teh je trenutno 45. Po drugem kvorumu zadostujejo sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja omenjena kolektivna pogodba.