Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so poroštveni zakon oblikovali v zadnjih dneh, njegov cilj pa je, "da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom".

"Ciljamo na proizvajalce električne energije, na dva stebra, ki ju imamo v Sloveniji, in na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem do alternativne oskrbe z zemeljskim plinom ne le iz Rusije oz. evropskega plinskega sistema, temveč tudi z drugih kontinentov in s tem tudi poskrbimo za zanesljivejšo in bolj varno oskrbo z zemeljskim plinom," je pojasnil minister.

Poleg tega je vlada po pričakovanjih potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

S predlogom novele zakona o oskrbi s plini se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev, je spomnil Kumer.

S predlogom interventnega zakona pa država oblikuje zakonske podlage za različne oblike ukrepanja v energetskem sistemu v primeru višje stopnje tveganja oziroma krize. Zakon, ki bo veljal do konca leta 2025, po ministrovih besedah temelji na štirih stebrih - olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.