Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na volji dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.

Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine.

Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.

Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot "minimalni politični kompromis" podprli.

Proti pa so glasovali poslanci Levice, SAB, večinsko LMŠ, ter po en poslanec SNS in DeSUS. Nasprotniki sprememb so opozarjali, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.

Pahor glasovanje o spremembi volilne zakonodaje označil kot olajšanje in uspeh celotne politike

Pahor je dolgo vodil proces usklajevanja parlamentarnih strank za spremembe volilne zakonodaje po tistem, ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma presodilo, da je to neskladno z ustavo v delu, ki govori o volilnih okrajih, saj da so med njimi razlike prevelike. V DZ sta sicer propadla dva poskusa ukinitve okrajev in uvedbe prednostnega glasu, danes pa so poslanci s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novelo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev.

Predsednik je bil sicer zagovornik ukinitve volilnih okrajev in prehoda na sistem s prednostnim glasom, ki bi dal volivcem več vpliva na izvolitev posameznih poslancev. A verjame argumentom in pojasnilom pripravljavcev tudi danes sprejetih sprememb volilnih okrajev, da so zadostili zahtevam ustavne odločbe. Opozarja pa, da bo treba zaradi demografskih sprememb tudi v bodoče okraje periodično spreminjati in da bi bilo dobro, da bi te spremembe spremljala in pripravljala posebna strokovna komisija. Obenem pa si želi, da tokratna sprememba ne bi ustavila razmislekov o tem, da bi morda še kdaj poskusili s spremembo volilnega sistema na način, da bi v skladu z ustavo volivcem dali večji vpliv pri izbiri njihovih predstavnikov v DZ.

Ne glede na to, pa Pahor ugotavlja, da se je politika lotila uresničevanja odločbe ustavnega sodišča izjemno hitro, da so vsi razumeli pomen tega in da je sprememba zakonodaje zato "uspeh celotne politike, ne glede na to, ali se je posamezna stranka s spremembo na koncu strinjala ali ne". Pohvalil je tudi delo obeh ministrov za javno upravo, Rudija Medveda iz LMŠ in Boštjana Koritnika iz SMC, ki sta pripravila zakonodajne predloge, o katerih so poslanci odločali. Obenem pa Pahor navaja, da je dejstvo, da je zakonodaja sprejeta, veliko olajšanje tudi zanj, saj bo odslej veliko lažje sprejemati odločitve glede izvedbe volitev, ne glede na to, ali bo šlo za predčasne ali redne. "Če spremembe ne bi bile sprejete, bi namreč nad volitvami visel sum neustavnosti", zato gre za velik korak, je navedel.

Rudi Medved

Predsednik je sicer optimističen tudi glede napovedanega sestanka z vodji sedmih od devetih parlamentarnih strank, ki bo prihodnjo sredo. Zdi se mu pomembno, da se je velik del strank odzval pozitivno, saj tudi ponedeljkov rezultat glasovanja o konstruktivni nezaupnici, poleg tega, da je potrdil legitimnost aktualne vlade, pušča odprto vprašanje, ali bo politika sposobna odgovoriti na poglobljen problem razhajanja političnih duhov. Ta namreč vpliva tudi na uspešnost spopadanja z aktualnimi izzivi in "zavira zalet Slovenije na poti okrevanja iz krize". "Potrebujemo več sodelovanja," je bil znova jasen predsednik.