Kot je medijem pojasnil vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, so se za interpelacijo med drugim odločili zaradi očitkov o poslovanju Omerzelove družbe Lastinski z državo.

Omerzelu očitajo kršitev zakona o integriteti, ker ni prijavil svoje družbe Komisiji za preprečevanje korupcije. Omerzelova družba Lastinski bi morala biti uvrščena na seznam podjetij, za katere veljajo omejitve poslovanja z državo, a se to ni zgodilo, poudarjajo v SDS.

Za interpelacijo so se odločili tudi zato, ker je Omerzelovo podjetje sklenilo nove posle z Darsom, pa tudi zato, ker že več kot osem mesecev ni objavil javnega natečaja za mesto generalnega direktorja Geodetske uprave RS. Trenutno namreč upravo vodi oseba, ki ima samo začasen mandat.

Očitajo mu tudi stanje na področju avtošol ter da je na razpisu za izbor dobavitelja avtomobilskih registrskih tablic izbral družbo, katere ponudba je bila dvakrat dražja od ponudbe konkurenta.

Zrelo za interpelacijo pa je tudi ministrovo neporočanje o Teš 6 in velika verjetnost, da se bo ta projekt podražil. Ob tem je Tanko izpostavil, da je DZ julija letos vladi naložil, da mora do 30. novembra poročati o izvrševanju njenih sklepov, ki jih je sprejela na seji 15. julija. "Poročila o tem ni, napovedi o izvajanju projekta Teš 6 pa so vedno slabše," je izpostavil Tanko.

Vodja poslancev SDS je zagotovil, da imajo podpisov v podporo interpelaciji dovolj. Zagotovili so jim jih že v poslanski skupini NSi, svoj podpis je obljubil tudi nepovezani poslanec Ivan Vogrin.

Omerzel zatrjuje, da ne bo odstopil s položaja. Interpelacijo pa bo komentiral, ko bo vložena. Kot je sporočil, ga interpelacije "tudi malo ni strah". Prepričan je, da je držal vse obljube, ki jih je dal na zaslišanju v DZ pred nastopom funkcije in da bodo to razumeli tudi poslanci.

Družba Lastinski je sicer prekinila ekskluzivno licenčno pogodbo za vzdrževanje cestno-vremenskih postaj za Družbo za avtoceste v RS, zaradi katere se je Omerzelov stolček močno zatresel.

Prav tako ima Omerzel še vedno podporo njegovega strankarskega šefa Gregorja Viranta. Po mnenju stranke namreč ni naredil nič narobe. Se pa Virant strinja, da bo minister težko delal pod pritiski. "A je borec, trdno odločen, da nekaj naredi v svojem resorju. In jaz ga podpiram," je zagotovil Virant.

Ni pa samoumevna podpora koalicijskih partneric. Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer je ponovil, da so bila z odstopom ministra Stanka Stepišnika postavljena visoka merila. Tudi v SD nakazujejo, da njihova podpora Omerzelu ni samoumevna, pri presoji bodo ključni argumenti. Prvak DeSUS Karl Erjavec je že dejal, da računa na Omerzelovo modrost, da bo razbremenil vlado, če bo treba.

Omerzel je sicer po petkovem sestanku s premierko, ki se o njem ni konkretno izrekla, napovedal, da bo svojo plat zgodbe pojasnil tudi poslanskim skupinam. V sredo se bo predvidoma mudil v DeSUS. V PS imajo ta trenutek prenatrpan urnik, v SD za srečanje za zdaj ne vidijo razloga.

Če pa bo interpelacija vložena, bo to pomenilo nek nov moment, in če bo še vztrajal na svojem položaju, se bodo z njim sestali, je napovedal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Kot je dodal, v primeru, da bi se soočali z argumenti, še ne vedo, kakšna bo njihova odločitev.

Han je poudaril, da takšno stališče ni nezaupnica premierki Alenki Bratušek. Predsednica vlade je zadevo podcenila in želela odgovornost preložiti na poslanske skupine, kar pa v tem trenutku ni korektno. Od Bratuškove pričakujejo jasen odgovor, saj je "ona predlagala Omerzela in ga ona tudi lahko odpokliče z ministrske funkcije".

V odgovoru na vprašanje, ali bi predsednica vlade morala Omerzela odpoklicati, je Han izpostavil, da je nekdanji minister Stanko Stepišnik odstopil iz podobnih razlogov.

V tem mandatu vlade so interpelirali še ministra za finance Uroša Čuferja, ki jo je tudi uspešno prestal. Ta teden bodo poslanci obravnavali tudi interpelacijo zoper ministra za notranje zadeve Viranta.

Interpelacija zoper Omerzela je tako že 33. interpelacija zoper ministra od sprejema ustave samostojne Slovenije - od teh sta bili dve vloženi še pred ustanovitvijo 90-članskega DZ 23. decembra 1992. Do zdaj pa sta bili dve interpelaciji vloženi zoper vlado, in sicer v letih 1997 in 2004.