Z obsežnim zakonskim predlogom z več kot 120 členi, ki je del najobsežnejše prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih, so se poslanci prvič seznanili že ob splošni razpravi v DZ. Do predloga se je minuli teden v drugi obravnavi opredelil tudi matični odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Člani odbora so besedilo popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Pripravljena so bila kot odziv na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.

Predlog zakona prinaša novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto. Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Med drugim so predvidene spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja.

Povišanja plač bi v veljavo stopila postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so sicer v torek parafirali kolektivno pogodbo za javni sektor, podpis pa je predviden v prvi polovici novembra skupaj s krovnim dogovorom in kolektivnimi pogodbami dejavnosti. So pa podpisali tudi dogovor o korakih za razveljavitev novega plačnega zakona, če do 15. novembra ne bodo sprejeti vsi dokumenti.