Središče jaslic je božja družina z Jožefom in Marijo ter malim Jezusom. Figurice so v sodobnosti večinoma iz plastične mase, pred 2. svetovno vojno pa so bile razširjene jaslice z upodobitvami na papirju, prilepljenem na karton. Takšne so bile tudi tiste, ki jih je natanko pred sto leti narisal slikar Maksim Gaspari, v njegovi rojstni vasi Selšček nad Cerknico pa so jih letos obudili.

Slikar je upodobil približno 70 likov, med njimi tudi pesnika Franceta Prešerna in Primičevo Julijo, risbam pa je priložil načrt postavitve z opisom. Pastirci in številni drugi liki, ki nastopajo ob Mariji, Jožefu in Jezuščku, so v tradicionalnih slovenskih nošah. Svete tri kralje pa je določil glede na takratno politično ureditev kraljevine Jugoslavije, ki je nastala iz Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prvi kralj je namreč upodobljen kot kralj Matjaž, sledita pa mu hrvaški in srbski kralj.

Ponekod tradicionalno pripravljajo uprizoritve živih jaslic. Med najstarejšimi tovrstnimi so v Postojnski jami, ki letos obeležujejo okroglih 30 let. Športno društvo lednih plezalcev Mlačca - Mojstrana pa že 18 let pripravlja ledene kulise za gledališko predstavo živih jaslic v soteski Mlačca. Ustvarjalcem prizorišča in predstave so letos nagajale visoke temperature, a kljub temu v dneh od srede do ponedeljka napovedujejo Božično zgodbo, ujeto v ledeno kraljestvo. V božičnem času so jaslice postavili tudi v večini slovenskih cerkva.

DRŽAVA, KJER SO ZIMSKE RADOSTI PREPOVEDANE: Po 58 letih nameravajo legalizirati kepanje

Oblasti v mestu Wasau v ameriški zvezni državi Wisconsin se pripravljajo na spremembo zakona iz leta 1962, po katerem je kepanje kaznivo dejanje. Predsednica mestnega sveta Lisa Rasmussen je napovedala, da bodo zakonodajo ustrezno prilagodili prihodnje leto. Rasmussenova je poudarila, da je morda že čas za spremembo, ker se vsi, ki slišijo za prepoved, norčujejo iz njih.

Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.

Doma so jih v 18. stoletju najprej postavljali meščani, v 19. stoletju pa je sledilo tudi podeželje. Pogosto jih je spremljalo okrašeno božično drevo, ki se je v mestnih okoljih začelo uveljavljati konec 19. stoletja, v podeželskih domovih pa po 1. svetovni vojni.

Po 2. svetovni vojni je božično drevo in jaslice na javnih prostorih nadomestila novoletna jelka, praznovanje božiča pa je ostalo v družinskem krogu. Skupaj s političnimi razmerami proti koncu 80. let 20. stoletja pa so se začele spreminjati tudi navade na tem področju in božič je spet dobil svoje mesto tudi v javnem prostoru.

ZA ŠOLARJE KAR 12 PROSTIH DNI: Kje pripravljajo počitniške dejavnosti?

Okoli 261.500 slovenskih šolarjev bo danes še zadnjič v tem letu sedlo v šolske klopi. V sredo se namreč zanje začenjajo novoletne počitnice, na katerih bodo uživali kar dvanajst dni. K pouku se bodo znova vrnili v ponedeljek, 6. januarja. Počitniške dni si bodo lahko popestrili z raznovrstnimi dejavnostmi, tudi ob božično-novoletnih prireditvah.

Papež Frančišek bo na sveti večer vodil polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Slovesno bo tudi v Betlehemu, kraju rojstva Jezusa Kristusa, kjer bo mašo daroval poglavar katoliške Cerkve v Sveti deželi Pierbattista Pizzaballa.

Božič je eden največjih krščanskih praznikov, saj kristjani verjamejo, da je z Jezusovim rojstvom na svet prišel odrešenik. Na njegovo rojstvo se pripravljajo v adventu, ki se je letos začel 1. decembra, sklenil pa se bo danes.

Škofje katoliške in evangeličanske cerkve namenijo vernikom pred božičem tudi posebne poslanice. Škofje Katoliške cerkve v Sloveniji so zaželeli, naj bo prihod učlovečene božje besede v našo deželo in med nas tako uspešen, kot o božji besedi piše prerok Izaija. Po njihovem voščilu naj novorojeni bojevnik prevetri in prezrači našega duha ter razvedri in na široko odpre naša srca.

Evangeličanski škof Leon Novak pa je v poslanici spomnil, da božič govori o rojstvu Odrešenika v Betlehemu. Evangeliji po njegovih besedah opisujejo prihod božjega sina v ta svet, njegovo rojstvo pa je začetek zgodovine božjega odrešenja za vse človeštvo. Božič je hkrati sporočilo vsakemu izmed nas, da ga Bog ljubi in hrepeni po njem, je navedel.

Katoličani in evangeličani praznujejo božič 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.