NOČ ČAROVNIC: Priložnost in zaslužek

Svet

Noč čarovnic, do katere so bili nekateri v času njenega prevzemanja v Sloveniji v 90. letih minulega stoletja zadržani, smo že posvojili. Postala je dobra priložnost za zabavo in hkrati zaslužek na različnih področjih - od gostinstva do turizma. Noč z 31. oktobra na 1. november je postala čas za čarovniške jedi, strašne maske in grozljive filme.

"Noč čarovnic se v zgodovinskem pogledu nanaša na različne oblike praznovanj, s katerimi so v preteklosti stopali v stik z mrtvimi predniki," je za STA pojasnil sodelavec Narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu Tomaž Simetinger.

Predstave o svetu mrtvih na noč čarovnic povezane s produkcijo kiča

Različne obrede, povezane z dušami umrlih, so poznali denimo Grki, Rimljani in Kelti. Slovenska ljudska dediščina v času okoli 1. novembra, ki je v Katoliški cerkvi dan vseh svetih, pozna obdarovanje otrok ali beračev. Ti so na simbolni ravni ponazarjali duše mrtvih, je spomnil Simetinger, ki je doktor etnoloških, socialnih in kulturno antropoloških znanosti.

Predstave o svetu mrtvih pa so na noč čarovnic po njegovih besedah tesno povezane "s produkcijo kiča in kostumizacijo ter maskiranjem ljudi". "Tovrstne oblike stereotipnega vzbujanja groze s pridom izkoriščajo trgovci, saj je s tem tesno povezana ekonomska plat praznika," je dodal.

Trgovine so že v minulih dneh na svoje prodajne police postavile buče, ki so razpoznavni znak najbolj čarovniške noči v letu. Trgovine z maskami pa so se pripravile na ponudbo srhljivih mask s kostumi, denimo vampirjev, okostnjakov in hudičev.

Gostinci na 31. oktober ali v dneh prej pripravljajo večerje, na katerih ne manjka jedi, kot so strašljivi prsti in sladke kosti. Nekateri postrežejo z rdečimi ali črnimi koktajli.

Priljubljeni prostori za zabave so gradovi

Priljubljeni prostori za zabave na noč čarovnic so gradovi. Na gradu Žužemberk bodo prireditev danes začeli s programom za otroke, ki bodo na delavnicah izdelovali netopirje, pajke in duhce. Udeleženci prireditve bodo proti večeru izbirali naj masko in naj bučo, sledil pa bo ognjeni nastop in zatem zabava.

Na blejskem gradu, kjer si je bilo mogoče že v četrtek ogledati plesne animacije in čaranje v strašljivih grajskih sobanah, bodo dogodek ponovili danes.

V dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah se je v petek začel dvodnevni čarovniški festival, na katerem se je mogoče udeležiti čarovniške šole in izdelati čarovniška oblačila. Vabijo pa tudi v hišo strahov.

Na noč čarovnic bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji grozljivk. V ljubljanskem Kinodvoru bo v noči z danes na nedeljo namreč potekal tradicionalni maraton grozljivk.

Rovi pod Kranjem pa bodo na noč čarovnic pod okriljem Grossmannovega festivala prostor za grozljiv performans, delavnico mask in projekcijo kratkih filmov.

Noč čarovnic po navajanjih etnologov izvira iz keltske tradicije. Kelti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Kasneje je pri Angležih z nastopom krščanstva praznik prekril anglosaksonski halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.

Deli novico:

BTW, |  02 .11. 2015 ob  11: 14
Brezigarica je že pospravila svojo metlo, ti o tem mogoče veš kaj več, @Hudoba ? ? ... ;-)
Hudoba |  01 .11. 2015 ob  17: 23
Noč čarovnic je lep dokaz kako dojemljive so slovenske ovce za tuje vplive. To ni naš slovenski praznik, zakaj ga torej praznujemo? To je praznik za trgovce in praznoglave ovce, ki rabijo samo kruha in iger. Beeee, beeeee.......

Globalizacija.neumnosti.press