Zaradi gradnje nove poslovne stavbe biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo v letu 2020 so morali porušiti prezimovalni rastlinjak in vhodni objekt botaničnega vrta ob Večni poti. Ker nimajo ustreznega rastlinjaka za prezimitev sredozemskih rastlin, te prepeljejo v varstvo Vrtnarije Marjetica Koper. Za to bodo morali plačati okrog 25.000 evrov, je za STA pojasnil vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon.

Dragocene rastline, gre za zbirko več kot 500 rastlin, med njimi so tudi najstarejši primerki, ki ne bi preživeli zime, stlačijo v priklopne kamione in odpeljejo. Pri tem pa se marsikatera rastlina tudi poškoduje, je dejal in opozoril, da noben botanični vrt v EU ali na Balkanu ne počne kaj takega.

Ob tem je Bavcon spomnil na skupno izjavo pristojnih, nekdanjega dekana biotehniške fakultete in drugih iz septembra 2020, da bodo v "prihodnjih tednih rešili stisko botaničnega vrta in zagotovili nadomestne prostore za zimovanje sredozemskih rastlin". Po njegovem opozorilu se je na to pozabilo, ko so podrli še vhodni objekt na novi lokaciji pod Rožnikom.

"Tam ni več sledu o dolgoročni strategiji širitve vrta, ki je nastala zaradi prvega posega železnice v vrt leta 1974. Ker se tam nič več ne vidi, so vsi akterji na to pozabili, še celo obratno, vrtu so očitali da nima strategije. V štirih letih se ni nič konkretnega zgodilo. Le vrt so hoteli še naprej utišati," je prepričan Bavcon.

Kot je izpostavil, se je v vmes zgodila še umestitev drugega tira do Ivančne Gorice, ki zopet znatno posega v vrt. Tako so aprila sprožili peticijo Ohranimo Botanični vrt UL, s katero želijo preprečiti odvzem dela zemljišča za potrebe načrtovane širitve železniške proge.

"Podprli so nas tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in drugi, pa tudi številne sorodne ustanove iz tujine. S podpisi se bližamo številki 10.000," je povedal Bavcon in napovedal čim prejšnjo predajo peticije ministru za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorju Papiču.

Botanični vrt je sicer v zadnjih letih obnovil zahtevni postopek za dva svetovna certifikata, dobil mednarodne projekte in je v svetovni špici. Kljub temu je to po Bavconovih besedah edini vrt v EU in na Balkanu, ki ima kot profitni center komisijo za upravljanje vrta. Pred kratkim so obiskali botanična vrtova v Beogradu in Zagrebu in se prepričali, kako ju država financira.

"Res je sramotno, da se 214 let stara najstarejša pedagoško-raziskovalna ustanova z neprekinjenim delovanjem pri nas sama bori za svoje preživetje, tako s financiranjem s trga, kot za ohranitev svoje dejavnosti," je še dodal Bavcon.