Dukal, rokopis iz leta 1578, vključuje zgodbo o gradnji mostu, ki je predstavljen v Humarjevi knjigi. V njem so dana navodila, kako naj se gradi ta dvižni most. Tekst dokumenta je sicer objavljen tudi v knjigi.

"Knjiga je odličen povzetek vsega tistega gradiva, ki ga Humar preučuje v zadnjih letih, tudi na podlagi raziskav, razstav in publikacij Pomorskega muzeja," je dejal direktor Pomorskega muzeja v Piranu Franco Juri. Vir podatkov za delo je tudi knjiga Nadje Terčon o starem piranskem pristanišču, "zgodba o mostu pa je na nek način nadaljevanje, nadgradnja tega sledenja razvoju mesta Piran".

V opisu knjige piše, da je zgodba, ki se začne v 16. stoletju, v času beneške vladavine, in se zaključi konec 19. stoletja pod avstrijsko vladavino, tudi zgodba o mestu Piran in o njegovem urbanističnem, družbenem in kulturnem razvoju.

Piranski pomorski muzej namenja publicistiki prav poseben pomen. "Gre namreč za zbiranje podatkov, analiziranje in predstavljanje dediščine ne samo Pirana, ampak naše in širše Jadranske obale. V primeru te knjige pa gre za kulturno dediščino, ki materialno ne obstaja več, pač pa obstaja v kolektivnem spominu Pirančanov in piranske zgodovine," je še poudaril Juri.

Delno dvižni most je bil iz tehničnega vidika unikaten, zgrajen je bil iz kamna in lesa, v izjemno redki tehniki gradnje. "Prav zaradi tega smo želeli vse te podatke popisati in spraviti v tisk, da bodo ostali v spominu tudi prihodnjim rodovom," je še dejal.

Poseben poudarek na včerajšnji predstavitvi je bila digitalizacija mostu, delo Danijela Rebolja iz Univerze v Mariboru, ki bo na ogled obiskovalcem. Dvižni most je sicer doživel bridki konec, saj so ga podrli, ker ga po nasutju sedanjega Tartinijevega trga niso več potrebovali.