Na vrtu ankaranskega hotela Convent je v četrtek potekala podelitev priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča s pesniškim večerom Beg v besede. Komisija je priznanje sicer že lani posthumno dodelila pesniku, publicistu in prevajalcu Bertu Pribcu. V njegovem imenu je nagrado prevzela Pribčeva družina, piše v sporočilu za javnost.
NAGRADO ALOJZA KOCJANČIČA SINOČI PREVZELA ŽENA BERTA PRIBCA: V Ankaranu so uglasbili njegove stihe
Ankaran
Bert Pribac
V utemeljitvi komisije, ki so jo sestavljali umetniki in kulturni delavci Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Edelman Jurinčič, Neva Zajc in Natalija Planinc, je pisalo, da je bil Pribac "tako s svojim književnim opusom kot tudi z javnim delovanjem zgled ustvarjalne osebnosti, pokončnega in aktivnega človeka, ambasadorja slovenstva v svetu, obenem pa ambasadorja tuje kulture in ustvarjalnosti v Sloveniji".
Soproga Berta Pribca se je ob prevzemu priznanja v imenu družine Pribac zahvalila vsem, ki so se s to gesto poklonili njegovemu delu, ter izrazila iskreno ganjenost ob uglasbitvi njegovih stihov, kar je bila Pribčeva tiha želja, so sporočili z ankaranske občine.
Četrtkov pesniški večer Beg v besede v režiji Vladimirja Jurca je bil namreč v celoti posvečen Pribčevemu opusu, v njem pa so poleg Jurca nastopili tudi Meta Kušar, Maja Blagovič, Vesna Jevnikar, Tinkara Kovač, Denis Beganović in Daniel Matič.
Občine Ankaran, Koper, Izola in Piran so s sprejetjem novega odloka o podeljevanju priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča znova obudile priznanje, namenjeno posameznikom, skupinam, društvom, zavodom in drugim za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre ter njeni prepoznavnosti v širšem prostoru. Po prvotnem načrtu naj bi nagrado podelili ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku, a je prišlo do zamika.
V četrtek je prisotne nagovorila podžupanja Občine Ankaran Barbara Švagelj in izrazila veselje vseh, ki so se trudili za ponovno obuditev podeljevanja priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča ter poudarila njen pomen za istrsko kulturo. Spomnila je, da je bil Kocjančič "z vsem srcem in dušo Istran, ki je kljub takratnim zakonom v svoji cerkvi vedno pridigal v maternem jeziku, ves čas ohranjal svoje korenine in poudarjal Istro v sebi, hkrati pa svoje pesmi pisal izključno v knjižni slovenščini".
Kocjančičev opus sicer ni obsežen, a se po besedah Barbare Švagelj v njem ravno z izbiro jezika izraža širina njegovega duha in zavedanje nepogrešljivosti kulture za obstoj posameznika in skupnosti.
Podžupanja Ankarana je ponovno pozvala k nadaljevanju sodelovanja istrskih občin ob ponovni vzpostavitvi priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča, v dobro istrske kulture, tudi v prihodnje: "Povezovanje za skupne projekte v dobro ljudi nikomur ničesar ne jemlje, pridobivamo pa vsi. Veliko imamo pokazati, še več pa bomo lahko naredili in ustvarili, če bomo le premogli tak pogum in drznost, če bomo razumeli svojo odgovornost do skupnosti, do naše Istre."