Če bi bile volitve to nedeljo, bi največ glasov prejela SDS, ki ima enako podporo že četrti mesec zapored. Sledile bi ji SD, Levica in LMŠ, kaže raziskava Barometer časnika Delo. Podpora strankama DeSUS in NSi je v primerjavi z julija upadla. Predsednik Pahor pa je znova prvi na lestvici priljubljenosti politikov.
NA VOLITVAH BI ŽE ČETRTI MESEC ZAPORED ZMAGALA SDS: Kako so se odrezali druge stranke in politiki?
Slovenija
Po raziskavi Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki jo je na reprezentativnem vzorcu 717 polnoletnih prebivalcev Slovenije izvedel za časnik Delo med 2. in 5. avgustom, bi 17,1 odstotka vprašanih najverjetneje glasovalo za SDS. Največja vladna stranka ima že četrti mesec zapored konstanten rezultat, navaja časnik.
SDS sledijo SD s 12,7 odstotka podpore (julija 11,7), Levica s 8,6 odstotka (julija 8,4) in LMŠ s 7,3 odstotka (julija 7,7). Trojici sledi še ena vladna stranka, NSi, s 3,7 odstotka podpore (julija 5,7). Stranka DeSUS bi prejela 1,6 odstotka glasov (julija 3,4), SAB 2,1 odstotka glasov (julija 3,2), SNS pa 1,8 odstotka glasov (julija 0,9 odstotka).
Glede na Delov Barometer bi tretja od vladnih strank, SMC, prejela komaj 0,7 odstotka glasov (julija 0,4). Več podpore bi prejele nekatere zunajparlamentarne stranke; Piratska stranka bi prejela 2,6 odstotka podpore (julija 3,2), Zeleni Slovenije 2,3 odstotka glasov (julija 1,6), SLS pa dva odstotka (julija 1,2). Stranka Dobra država bi prejela 0,8 odstotka glasov (julija dva odstotka).
Da bi volili kako drugo stranko, je tokrat odgovorilo 2,8 odstotka vprašanih (julija 0,6 odstotka). V primerjavi z julijem je narasel delež tistih, ki ne vedo, koga bi volili, in sicer je teh avgusta 19,4 odstotka (julija 17,6). Da ne bi volili nobene stranke, je odgovorilo 10,7 odstotka vprašanih (julija 11,2), 1,3 odstotka vprašanih je dejalo, da bi oddali prazno glasovnico, 2,4 odstotka vprašanih pa na vprašanje o strankarski podpori ni želelo odgovoriti.
Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil večino časa od jeseni 2012 do letošnjega februarja vodilni na barometru priljubljenosti, je znova prvi na lestvici.
Delo vlade kot pozitivno ocenjuje manj kot polovica vprašanih; da delo vlade ocenjujejo zelo pozitivno, je odgovorilo 9,2 odstotka vprašanih, 11,6 odstotka jih vlado ocenjuje pozitivno, 25,4 odstotka pa srednje. Na drugi strani delo vlade negativno ocenjuje 20,8 odstotka vprašanih, 31,4 odstotka pa zelo negativno, navaja Delo. Srednja ocena dela vlade se še naprej vrti okoli sredine, ta mesec znaša 2,47 (julija 2,48).
Pri oceni dela državnega zbora je 1,3 odstotka vprašanih odgovorilo z zelo pozitivno, 8,7 odstotka vprašanih delo parlamenta ocenjuje kot pozitivno, 34 odstotkov pa srednje. Delo DZ negativno ocenjuje 30,1 odstotka vprašanih, 21,5 odstotka pa zelo negativno. Srednja ocena dela državnega zbora se je avgusta znižala na 2,39, medtem ko je bila julija 2,43.
Kot še izpostavljajo pri Delu, je posebnost avgustovskega barometra priljubljenosti ta, da so prav vse politike, ki so uvrščeni nanj, anketirani ocenili slabše kot pred enim mesecem. Izjema je predsednik republike Borut Pahor, ki se je s tako rekoč enakim povprečjem kot julija povzpel na vrh lestvice. Ocena, ki je pred enim mesecem pomenila zdrs na tretje mesto, je tokrat dovolj za vrnitev na prvo, ker so bili sodelujoči v poizvedbi bolj kritični do preostalih politikov.
V prvi peterici so še minister za zdravje Janez Poklukar z 2,88 (julija 3,13), predsednik DZ Igor Zorčič z 2,71 (julija 2,91), minister za delo Janez Cigler Kralj z 2,57 (julija 2,63) ter predsednica SD in evropska poslanka Tanja Fajon s 2,57 (julija 2,59).
Na repu lestvice so predsednik SNS Zmago Jelinčič, minister za okolje Andrej Vizjak, ministrica za izobraževanje Simona Kustec, minister za notranje zadeve Aleš Hojs ter minister za kulturo Vasko Simoniti.