NA PRIMORSKEM NASTAL NAJOBSEŽNEJŠI KATASTER SUHOZIDOV: V JZP Izola za namen njihove obnove pričakujejo evropska sredstva

Izola

Za obnovo suhozidov kot dela kulturne krajine so v sosednji Furlaniji - Julijski krajini uspeli počrpati dva milijona evrov evropskih sredstev. Tudi v izolskem zavodu za spodbujanje podjetništva, ki je sodeloval pri popisu suhozidov na Primorskem, se nadejajo evropskega denarja za ta namen. Prvi razpisi bodo objavljeni predvidoma v letu 2023.

Kot je na včerajšnji predstavitvi skupnih dosežkov na področju gradnje suhozidov v Sloveniji navedel predsednik Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje Danilo Antoni, so partnerstvo ustanovili kot naravno nadaljevanje evropskega projekta Living Landscape, pri tem pa so vključili deležnike z obeh strani meje.

V želji po osveščanju o pomenu suhozidov, njihovem ohranjanju ter prenosu znanj in veščin so razvili zanimive izkušnje, med katerimi kot najbolj oprijemljive sodijo različne delavnice. "V tej fazi obnavljamo zidove, ki so skupna lastnina in ki so dejansko kot skupna lastnina tudi bistveni del kulturne krajine," je dodal Antoni.

Predstavnik Kmečke zveze iz Trsta Erik Masten pa je opisal, kako so na ravni dežele Furlanije - Julijske krajine v obdobju 2014-2020 uspeli počrpati skupno dva milijona evrov evropskih sredstev iz naslova Programa razvoja podeželja za obnovo suhozidov tako v zasebni kot javni lasti. Skupno je bilo prošenj za več kot šest milijonov evrov, kar po njegovem priča o uspehu razpisa.

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola pa je partner v projektu strategije trajnostnega turizma za ohranjanje in valorizacijo obalne in pomorske naravne dediščine Sredozemlja z naslovom Inherit. Kot je navedel direktor javnega zavoda Iztok Škerlič, v 5,6 milijona evrov vrednem projektu, ki se bo iztekel aprila 2022, sodeluje 15 partnerjev iz celotnega Sredozemlja.

Kot pilotni primer so v okviru projekta obnovili dostop do plaže Bele skale pri Izoli, s čimer so tudi zmanjšali erozijo tal. Izpeljali so tudi popis suhozidov na območju od Kopra do Postojne in Tolmina. Po Škerličevih besedah gre za najobsežnejši kataster suhozidov za sklenjeno območje, ki bo tudi osnova za nadaljnje delo in zagotovitev evropskih sredstev za njihovo obnovo.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Anton Harej je pojasnil, da bodo tudi suhozidovi gotovo vključeni v financiranje iz evropskih sredstev v okviru skupne kmetijske politike, vendar o številkah še ni mogel govoriti, saj je strateški načrt skupne kmetijske politike za obdobje do leta 2030 še v pripravi. Konkretni razpisi pa bodo po njegovih besedah predvidoma objavljeni v letu 2023.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija