Kot so nam uvodoma pojasnili, pri pripravi pitne vode v Vodarni Rižana dodajo "dezinfekcijsko sredstvo v obliki plinskega klora v predpisanih količinah, z namenom ohranjanja bakteriološko neoporečne pitne vode v celotnem sistemu distribucije do končnega uporabnika". Na nekaterih podsistemih se vodo še doklorira z natrijevim hipokloritom, kot pojasnjujejo zato, "ker je vodovodni sistem razvejan in s ciljem, da je na pipi slehernega uporabnika zagotovljena minimalna vrednost dezinfekcijskega sredstva, s čimer se ohranja mikrobiološka varnost".

Po priporočilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), iz julija 2019, je predpisana vsebnost prostega klora v pitni vodi v sistemu distribucije v koncentraciji med 0,1 mg Cl2/l in 0,3 mg Cl2/l.

Kot nadaljujejo, je dezinfekcijsko sredstvo prav tako v predpisanih vrednostih zagotovljeno v vodi, ki jo Rižanski vodovod Koper kupuje, "predvsem v poletnem obdobju, pri sosednjih dveh vodovodih Kraškega vodovoda Sežana in Istrskega vodovoda Buzet".

Na Rižanskem vodovodu Koper zatrjujejo, da "koncentracije dodanega in prostega klora spremljajo neprestano "online" na vseh tipih voda, ki vstopajo v sistem distribucije", poleg tega pa izvajajo tudi redno vzorčenje pitne vode, tako na sistemu distribucije kot pri uporabnikih. Kot pojasnjujejo, do sedaj težav s prekomerno vsebnostjo dezinfekcijskega sredstva ni bilo zaznati.

"Pritožbe uporabnikov so zaznane občasno, predvsem na delih omrežja, kjer je pretok vode v sistemu distribucije večji, to je v spomladanskem in poletnem obdobju, ko se poraba vode poveča in s tem je tudi izmenjava vode na priključku uporabnika pogostejša, saj voda iz vodarne prej doseže interne napeljave uporabnikov, prosti klor pa se tako ohrani v vodi in ne izhlapi v taki meri kot pri nekoliko zmanjšani porabi vode v drugih obdobjih v letu," so nam še pojasnili.

Ob tem še dodajajo, da je "klor bolj hlapen v toplejši vodi in pri razprševanju vode (oziroma tuširanju) je bolj intenzivno, saj reagira z organskimi delci v ozračju. Poleg tega se voda v poletnih mesecih bolj segreva v internih napeljavah uporabnikov, zato je tudi vonj po kloru bolj izrazit, saj je hlapenje prostega klora bolj intenzivno".

Kot navajajo, se pritožbe uporabnikov "običajno nanašajo predvsem na vonj po kloru ter motno vodo na pipah uporabnikov". "Od desetih obravnavanih reklamacij v preteklem letu je bila delno upravičena le ena."

Ko prejmejo reklamacijo, se vedno izmeri koncentracija prostega klora na pipi uporabnika in po potrebi vzame vzorce vode za laboratorijske preiskave, vezano na vzrok reklamacije. Sicer pa je izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in zagotavljanje kvalitete ter ustreznosti pitne vode nadzorovano tudi s strani Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, ki izvaja redne preglede.