Kot so pojasnili na novinarski konferenci, so travniški in mokriščni ekosistemi zelo učinkoviti zbiralniki ogljika in življenjski prostor evropsko pomembnih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zaradi podnebnih sprememb, suše, erozije, spremenjene rabe zemljišč in vnašanja tujerodnih vrst rastlin in živali ta območja hitro izginjajo. S projektom so želeli to izginjanje ustaviti.

Ocenjujejo, so z ukrepi krčenja zarasti in obnove kalov prispevali k blaženju podnebnih sprememb in k ohranjanju pomembnih vrst rastlin in živali.

Najobsežnejšo obnovo travnikov so izvedli na območju Vremščice, kjer so pod vodstvom ljubljanske Veterinarske fakultete izkrčili 39 hektarov zaraščajoče se površine. S tem so tudi zagotovili dodaten prostor za pašo črede avtohtonih ovc istrskih pramenk, ki bo preprečila ponovno zaraščanje.

Nekaj več kot pet hektarov travnikov so obnovili tudi v občini Pivka in tako prispevali k ohranjanju življenjskega prostora pomembnih vrst ptic in metuljev. V bližini dvorca Ravne so zasadili manjši travniški sadovnjak, saj je tudi teh vse manj, nudijo pa dom več vrstam ptic. Predstavnica Občine Pivka Eva Šabec Korbar je poudarila, da so projektne aktivnosti izvajali v luči podnebnih sprememb. Za občino in Krajinski park Pivška presihajoča jezera so po njenih besedah najbolj pomembna pridobljena znanja.

Na območju Brkinov je Park Škocjanske jame obnovil več mokriščnih življenjskih okolij, osem kalov in en obokan oz. narečno 'velban' studenec, ki je posebnost brkinskega območja. Površine, ki so nekoč služile za napajanje živine so danes pomemben dom dvoživkam in žuželkam, v času suš pa so pomemben vir vode tako za divjad kot za domače živali.

Strokovnjaki so se povezali tudi z domačini. Skupaj so ugotavljali, kako pomembno je ohranjanje kulturne krajine in dediščine. Nalogo vzdrževanja kalov so prevzele vaške skupnosti. Za pomoč pri ohranjanju travnikov so se dogovorili s kmeti.

Polno ime projekta je 'Obnova mreže mokrišč in travišč', pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera. Vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, sodelovali pa so še Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Norveški inštitut za raziskovanje narave. Skupna vrednost je bila 1,2 milijona evrov, sofinancirali so ga s sredstvi norveškega finančnega mehanizma.

Park Škocjanske jame je trenutno vključen v sedem mednarodnih projektov, je povedal Borut Kokalj iz službe za naravovarstveni nadzor. Kot je pojasnil, bodo v prihodnjem mesecu začeli še dva projekta, povezana z reševanjem mokrišč in travišč. Slovenski in hrvaški partnerji bodo preučevali semenske mešanice za vzpostavljanje novih travišč, slovensko-italijanski projekt pa predvideva izdelavo strategije za upravljanje z biodiverziteto Krasa.

Kokalj je poudaril še, da je Slovenija prejšnji mesec prejela drugi opomin Evropske komisije zaradi neuspešnega zoperstavljanja izginjanju travišč. Po njegovih besedah v zakonodaji obstaja navzkrižje med ohranjanjem travnikov in pogozdovanjem. To naj bi uskladili s krajinskim načrtom za Kras, ki ga je naročilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Kokalj je prepričan, da Kras potrebuje tako gozd kot travišča. Na strminah bi zaradi erozije potrebovali več gozdov, na ravnini oziroma na nekdanji kraški gmajni pa precej več travišč, med drugim zaradi požarne varnosti, je ocenil.