Primorski Slovenec iz Hrastja pri Pivki Franc Žele (1896 – 1971) je iz ljubezni do morja in radovednosti do tujih pomorskih dežel zapustil svoj domači kraj s 15-timi leti ter odšel na šolanje v avstro-ogrsko mornarico v Pulo. Služil je na bojni ladji, na kateri je spoznal celo prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Leta 1918 je preživel potopitev avstro-ogrske bojne ladje Szent Istvan. Ta dogodek mu je ob krčevitem boju posadke za preživetje za vedno zaznamoval življenje.

Po prvi vojni je odšel čez lužo, kjer so se v Južni Ameriki nadaljevala njegova prizadevanja za finančno in nemalokrat lastno preživetje. V Argentini in Braziliji se je spopadal z naravo, nevarnimi živalskimi vrstami, z lakoto, neugodno klimo… Nato ga je potegnilo na Južni tečaj, kjer ob novih doživetjih v deželi večnega ledu in s svojimi bogatimi izkušnjami mornarja postal kitolovec. Tam si je končno prigaral toliko, da se je vrnil domov in da so prihranki zadostovali za preživetje njegove družine.

Želetove ohranjene rokopise spominov, fotografije, dokumente in članke iz časopisov je ob pomoči brata Franja Želeta zbrala njegova vnukinja Flory Banovac. Oblikovala jih je v knjižno pripoved in pri tem uspela ohraniti izvirnost ter slog avtorjevega pisanja.

V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so o Francu Želetu in knjigi  Mornar, pustolovec, kitolovec govorili direktor muzeja Franco Juri, muzejska svetovalka Bogdana Marinac in vodja domoznanskega oddelka piranske mestne knjižnice Ksenija Petaros Kmetec, z avtorjevo vnukinjo in izdajateljico knjige Flory Banovac pa se je pogovarjal glavni urednik revije Val navtika Julijan Visnjevec.