Ministrstvo za finance mednarodnim institucijam - Evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu - ni posredovalo načrta za sanacijo bančnega sistema, ampak samo prvi delovni osnutek podzakonskega akta, ki ga je pripravila Banka Slovenije, ministrstvo za finance pa ga je dopolnilo, so za STA pojasnili na ministrstvu.
"Osnutka ni ocenjevala trojka (ker trojke za Slovenijo ni!), ampak so k njemu podajale komentarje skupine za tehnično pomoč iz Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Omenjeni osnutek ni bil javen, niti ni bil predviden za objavo in se je od prve delovne verzije spremenil, spreminjal pa se bo tudi v prihodnje," so na ministrstvu zapisali v odzivu na današnje poročanje Dnevnika, da so omenjene tri institucije raztrgale vladni načrt sanacije bančnega sistema.
Po pojasnilih ministrstva prav tako ne drži navedba Dnevnika, da je slovenska vlada omenjene institucije morala zaprositi za mnenje. "Vlada namreč z njimi sodeluje v okviru tehnične pomoči, ki so jo vse tri institucije ponudile. Predstavniki Evropske komisije, ECB in IMF podpirajo rešitve problema bančnega sistema v Sloveniji in prizadevanja ministrstva, da to stori v okviru predlagane sheme, saj se z nenehnimi dokapitalizacijami ne rešuje problema neustreznega upravljanja s slabimi terjatvami znotraj posameznih bank," so zapisali.
Spomnili so, da je minister za finance v odstopu Janez Šušteršič že večkrat pojasnil, da so do višine državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prišli na podlagi neodvisnih skrbnih pregledov v stresnih scenarijih v posameznih bankah.
"Prav tako so bili s potekom skrbnih pregledov v bankah seznanjeni tudi predstavniki institucij, ki po našem vedenju takšen pristop ocenjujejo kot primeren in verodostojen. Ni pa bil narejen poseben sistemski stres test celotnega bančnega sistema, ki ga običajno izvajajo centralne banke, čeprav smo Banki Slovenije to predlagali," so pojasnili.
V Bruslju zadovoljni?
Na ministrstvu predvidevajo, da bi se konec marca že lahko začel prenos slabih terjatev na DUTB. Ustanovitev družbe se bo izvedlo z njeno registracijo v sodnem registru, predpogoj za to pa je potrjen statut na seji vlade, kamor ga je ministrstvo že posredovalo.
"Ministrstvo za finance pripravlja podzakonske akte v tesnem sodelovanju s predstavniki Banke Slovenije z namenom, da se postavi temeljit okvir delovanja DUTB. Strategijo upravljanja s premoženjem družbe bo določilo vodstvo družbo, potrdili pa jo bodo neizvršni direktorji, zato je še posebej ključno, da so v upravni odbor imenovani mednarodni strokovnjaki z izkušnjami iz področja upravljanja s slabimi terjatvami," so zapisali in dodali, da termin "realna dolgoročna ekonomska vrednost" izvira iz terminologije Evropske komisije.
Na ministrstvu so spomnili še, da je v svetu veliko modelov slabih bank z različnimi pristojnostmi, zato je težko govoriti o eni praksi ali o tem, da bi imela slovenska različica slabe banke v skladu z zakonom večja pooblastila, kot je to običajno. "Narava problema v Sloveniji je drugačna kot na Irskem in v Španiji, zato je slaba banka opremljena z instrumenti za reševanje težav v Sloveniji, izkušnje ECB in Evropske komisije pa izvirajo predvsem iz rešitev iz teh dveh držav," so zapisali.
Dnevnik je danes poročal, da predstavniki Evropske komisije, ECB in IMF dvomijo o učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke. V Bruslju teh poročil ne želijo komentirati, češ da "ne komentirajo dokumentov, ki pricurljajo v javnost". Poudarili so le, da podpirajo prizadevanja slovenske vlade za zagotovitev finančne stabilnosti, in spomnili, da jih bodo ocenili spomladi.
Sorodne vsebine: