Članice EU so se v začetku lanskega decembra dogovorile o uvedbi minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z vsaj 15 odstotki. Svet EU je nato 14. decembra 2022 sprejel ustrezno direktivo, ki jo morajo države članice v svoje nacionalne zakonodaje prenesti najpozneje do konca letošnjega decembra.

Kot je danes poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, gre za povrhnji davek, ki ga ne smemo enačiti z veljavnim davkom od dohodkov pravnih oseb. To je samostojen zakon, ki bo veljal ločeno od zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, saj gre pri izračunavanju povrhnjega davka za drugačen sistem od sistema davka od dohodkov pravnih oseb.

Nova obdavčitev po navedbah ministrstva naslavlja davčne prakse velikih, zlasti mednarodnih skupin podjetij, ki preusmerjajo dobičke v jurisdikcije, kjer zanje velja zelo nizka ali ničelna obdavčitev.

Po besedah Tineta Novaka (Svoboda) je razumljivo, da si EU prizadeva, da podjetja davke plačujejo v državah, kjer ustvarjajo prihodke in dobičke. "Izogibanje plačevanju davkov po našem prepričanju tlakuje pot k slabši kakovosti življenja," je poudaril.

Na to je opozoril tudi Milan Jakopovič (Levica). "V Levici že leta opozarjamo na pretakanje denarja v davčne oaze, kar slabo vpliva na celotno družbo," je dejal. Velike negativne družbene posledice izgubljenih davčnih prihodkov je izpostavil tudi Soniboj Knežak (SD). "Mnoga velika podjetja plačujejo bistveno manj davkov kot manjša, nekatera pa skoraj nič - kljub visokim prihodkom," je dejal.

Milan Jakopovič

Po mnenju SDS bo minimalna obdavčitev ob enotnem izvajanju pozitivno vplivala na konkurenco in prispevala k davčni preglednosti, je dejal poslanec Rado Gladek. Predlogu zato ne bodo nasprotovali.

Jernej Vrtovec (NSi) pa je opozoril, da evropska direktiva omogoča šestletni zamik uveljavitve zakonodaje, za kar so se nekatere države že odločile. "Ta trenutek gospodarsko okolje namreč ni naklonjeno dodatnim obdavčitvam. To bi bil slab signal podjetjem," je dejal. V NSi so zato predlagali dopolnilo, s katerim bi zakon dejansko uveljavili šele z letom 2029.

Po predlogu se z novim povrhnjim davkom obdavči vsakič, ko je dejanska davčna stopnja mednarodnega podjetja v dani jurisdikciji nižja od 15 odstotkov. Z njim bodo torej obdavčeni presežni dobički vseh nizko obdavčenih subjektov v sestavi, ki se nahajajo v Sloveniji.

Predlog zakona določa tudi subjekte, za katere se pravila ne bodo uporabljala, in sicer so to mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katerih povprečni prihodek je nižji od desetih milijonov evrov in katerih povprečni kvalificirani dohodek ali izguba v jurisdikciji znaša manj kot en milijon evrov. Take mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine ne plačajo povrhnjega davka za jurisdikcijo, čeprav je njihova dejanska davčna stopnja nižja od minimalne davčne stopnje v tej jurisdikciji.

Zakon naj bi se začel uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 31. decembrom 2023.