Višja plača je ključno merilo pri treh četrtinah vseh, ki se počutijo premalo plačane. Privlačen opis službe je drugi najpomembnejši dejavnik, ki je upoštevan pri odločitvi za spremembo kariere, kaže največja raziskava o plačah v Srednji in Vzhodni Evropi, ki jo je v Sloveniji je pod okriljem MojeDelo.com in Plača.si.

Bolj zanimivo delo je močan motivacijski dejavnik za spremembo za tiste, ki so zadovoljni s sedanjo plačo. To je povezano s tretjim najmočnejšim merilom, navdihujoče in spodbudno okolje, v katerem lahko zaposleni v polnosti izkoristi svoje znanje in sposobnosti.

Odnosi, fleksibilnost in oddaljenost od prevoza

Med tehtanjem informacij pri odločanju za novo službo so se izrisali kriteriji, ki jih poleg plače zaposleni ocenjujejo kot najbolj pomembne. Boljši odnosi na delovnem mestu v primerjavi s tistimi na njihovem sedanjem delovnem mestu so bili opisani kot ključni pri treh od desetih zaposlenih. Omenjeno merilo je bilo pri ženskah še nekoliko bolj pomembno kot pri moških. Za enako število ljudi je bil pomembna možnost za kasnejšo karierno rast.

Za 28 odstotkov zaposlenih je dejstvo, da podjetje ponuja časovno prilagodljivost v obliki prilagodljivega delovnega časa, domače pisarne, večjega števila prostih dni ali dela s krajšim delovnim časom, opazen dejavnik.

Oddaljenost od prevoza je še eden izmed opaznih kriterijev, ki je vključen v splošen postopek izbire. Ta kriterij je ključen element za 18 odstotkov anketirancev in ženske so tudi tu na nekoliko višji stopnji (21 odstotkov žensk, v primerjavi s 16 odstotki moških). Okoli pet odstotkov zaposlenih se odloči na podlagi specifičnih nefinančnih koristi, ki jih nudi delodajalec.

Slovenci med najmanj zadovoljnimi s plačami

Paylabova raziskava je ugotavljala še, kako zaposleni ocenjujejo svoj dohodek. Le petina zaposlenih v baltskih državah (Estonija, Litva in Latvija) ter četrtina v Srednji in Južni Evropi (Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija, Hrvaška in Srbija) je prepričanih, da dobijo ustrezno nadomestilo za svoje delo. Zaposleni na Finskem so izrazili največje zadovoljstvo, saj je vsak drugi zaposleni obravnaval svoj dohodek kot razumen.

Nasprotno je vsak drugi zaposleni v baltskih državah in v Srednji Evropi obravnaval svoj dohodek kot neustrezen glede na delo, ki ga opravlja. Zaposleni v Sloveniji in Litvi so izrazili največje nezadovoljstvo s svojimi plačami.