Podatek o nadpovprečnem številu stoletnikov je bil povod za projekt CAT (Centenari a Trieste 'Stoletniki v Trstu'), pri realizaciji katerega sodelujejo univerzi v Trstu in Vidmu, tržaško zdrastveno podjetje, Občina Trst in inštitut Mario Negri iz Milana, pišejo v Primorskem dnevniku.

V prvi fazi projekta bodo poskusili vzpostaviti bazo podatkov o življenjskem slogu in navadah tržaških stoletnikov. Znanstveniki bodo poskusili tudi izvedeti, kakšne so njihove kognitivne značilnosti in kakšen je njihov dostop do zdravstvenih storitev.

Preučili bodo tudi njihov spanec, saj je znanstveno dokazano, da dober in kakovosten spanec pozitivno vpliva na manjšo pojavnost kardiovaskularnih in nevroloških bolezni.

Kasneje nameravajo sestaviti tudi register stoletnikov, na podlagi katerega bi lahko drugim starejšim osebam in našim zanamcem posredovali koristne nasvete za dolgo življenje. Ustrezni geni naj bi imeli le nekaj vpliva na dolgo življenje, veliko pomembnejšo vlogo pa naj bi tu odigrala osebnost in življenjski slog posameznika. Kar ne nazadnje potrjuje tudi neverjetna življenjska zgodba Tržačana Borisa Pahorja, ki bo avgusta slavil 101. rojstni dan.