Danilo Markočič

Župan občine Izola Danilo Markočič je nameraval svoj oljčnik v Strunjanu, ki ga je imel več let v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč, prodati za 240 tisoč evrov. Cenilka kmetijske stroke Ema Zadel in sodelavka Markočičeve žene v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica je namreč tako visoko ocenila vložek, ki naj bi ga župan v letih zakupa vložil v nasad. Zaradi visoke cene pa je marsikdo zastrigel z ušesi. Markočič bi za posamezno drevo iztržil 470 evrov, medtem ko izkušeni istrski oljkarji pravijo, da so cene v resnici bistveno nižje: drevo za pridelavo naj bi bilo vredno okrog 35,5 evra, 20 let stara oljka okrog 140 evrov, 50 let staro drevo pa od 200 evrov dalje.

Za primerjavo: Istočasno se po spletu prodaja 4500 kvadratnih metrov velik oljčnik kmetijskega sklada s 73 oljkami, starimim do 15 let. Cena? 6500 evrov. 

Človek bi pomislil, da izolskemu županu prodaja oljčnika za 240 tisoč evrov ne bo nikoli uspelo prodati, a je kupca dobil praktično 'čez noč'. Za odkup se je zanimalo rusko podjetje, ki je nedavno od občine kupilo zemljišče v Livadah. A s poslom zdaj očitno ne bo nič.

Kot je včeraj poročala Televizija Slovenija, ki je v začetku avgusta tudi razkrila domnevno sporno prodajo oljčnika, je sklad kmetijskih zemljišč razveljavil razpis za novega zakupnika zemljišča. V razpisu so namreč odkrili več nepravilnosti.

Vse je šlo narobe 

Potem ko je Markočič razdrl skupno pogodbo za najem oljčnika v Strunjanu, je kmetijski sklad iskal novega zakupnika, a je v razpisu navedel napačno katastrsko občino. "V kolikor parcela ni pravilno označena, taka parcela ne obstaja in posel ne more biti sklenjen," je za televizijo pojasnila pravna strokovnjakinja za kmetijske zadeve Jasna Rajčevič.

Ema Zadel

Nadalje pa leti sum nepravilnosti na izolsko cenilko Emo Zadel. V zakonu in pogodbi je namreč navedeno, da Markočiču v primeru predčasne prekinitve zakupa pripada samo odškodnina v višini neamortizirane vrednosti, a je cenilka ocenila še tržno vrednost, kljub temu, da ne gre ne za tržni posel, župan pa tudi ni lastnik zemljišča. Neamortizirano vrednost je Zadelova ocenila na približno 19 tisoč evrov, kako je torej lahko cenitev dosegla kar 240 tisočakov?

Zadelova za 20-krat povišala vrednost Markočičevega oljčnika

"Za cenitvijo stojim," je za nacionalno televizijo povedala cenilka. A se z njo ne strinjajo njeni stanovski kolegi. V petek so po poročanju televizije na sestanku Združenja sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke od Zadelove terjali odgovore in pojasnila, kako je prišla do kar 20-krat višje cene od neamortizirane vrednosti. "Pravega odgovora nismo dobili," je dejal Miran Lovrin iz združenja.

V petek se je Zadelova morala zagovarjati pred stanovskimi kolegi. (foto: Eugenija Carl)

Lovrin je še prepričan, da bi v tej zgodbi moral imeti odločilno vlogo sklad kmetijskih zemljišč. A na skladu se branijo, da sledijo zakonu in spremembi pravilnika, ki jamči, da zakupniki prejmejo pošteno plačilo za vložek. "Da pa znesek ne bi bil previsok, je varovalka v tem, da ga določi cenilec," je pojasnil Martin Brus s sklada.

In ravno veliko razliko v cenitvi Zadelove bo zdaj preiskovala oziroma preverila komisija, ki jo bo oblikovalo Združenje sodnih izvedencev in cenilcev kmetijske stroke.

Markočič brez komentarja

V ruskem podjetju so akontacijo za oljčni nasad že plačali in, kot so potrdili za nacionalno televizijo, od nakupa ne nameravajo odstopiti, da pa bodo preučili nove okoliščine. Tako oni kot župan Markočič trdijo, da je posel od samega začetka potekal transparentno. 

Markočič je sicer za televizijo zapisal, da o razveljaviti razpisa ni bil obveščen in "o tem ne ve nič".