BND ni "po predpisih pretehtal stroškov in koristi" vohunjenja za državami članicami EU in zveze Nato, je ugotovil odbor. Poročilo tudi kritizira nemško vlado, da glede na zapletenost zadeve ni bilo ustreznega nadzora. BND je sicer uradno pod nadzorom kanclerjevega kabineta. Odbor je tudi ugotovil, da je bilo za BND prisluškovanje telekomunikacijskim kanalom početje "nizkega tveganja".

Nemška obveščevalna služba je v preteklosti vohunila za nekaterimi vladami držav članic EU in Nata. To naj bi počela do oktobra 2013.

Diplomatska predstavništva predstavljala dve tretjini vohunskih ciljev

Vohunjenje je bilo po poročanju dpa osredinjeno na diplomatska predstavništva držav članic EU in Nata, saj je to predstavljalo kar dve tretjini od vseh 3300 vohunskih ciljev. BND je vohunil tudi za nevladnimi organizacijami in ekonomskimi ustanovami.

Nemška vlada, parlament in obveščevalne službe so po odkritju tovrstne prakse pripravili nov zakon o BND, ki prinaša nove, ostrejše smernice vohunjenja, ki naj bi začel veljati prihodnje leto.