Uporaba tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev (IPS) je bila tako v koprskem kot v drugih pristaniščih dolgoletna praksa, po vse glasnejših opozorilih o spornosti tovrstne prakse in izkoriščanju delavcev, zaposlenih pri teh podjetjih, pa je Luka Koper pod vodstvom prejšnjega predsednika uprave Dimitrija Zadela ta model ukinila.

Kot je danes na koprskem okrožnem sodišču navedla Pucljeva, je bilo v Luki okoli ducat podjetij IPS, ki so ostali brez dela, imeli pa so odprte terjatve do Luke Koper. Tako je prišlo do zamisli, da bi prenesli svoje terjatve na novoustanovljeno podjetje.

Pucljeva je pri tem poudarila, da bi podjetjem IPS morale pripadati agencijske cene storitev. "Naši delavci so opravljali enako delo kot luški, vendar so prejemali po tri evre na uro, luški pa po 15 evrov na uro," je navedla.

Direktorica IPS Projekta je pri tem naštela, da so morali izvajalci storitev s prejemki poskrbeti za bolniške odsotnosti, uvajanja delavcev in vse druge z osebjem povezanimi stroški. Tožbeni zahtevek tako predstavlja razliko v ceni med plačilom, ki so ga za svoje storitve prejeli sami, in plačilom agencij za delo.

BONUS VIDEO: Načrti ZRS Koper za naslednjih pet let so jasni

Na vprašanje sodnice Špele Grilc, zakaj so pristali na takšno pogodbo z Luko Koper, je Pucljeva odvrnila, da so bili v to prisiljeni, saj bi sicer ostali brez dela v pristanišču: "Luka je država, in če greš sam proti Luki, ne moreš nič."

Kot je dodala, so imela vsa bivša podjetja IPS tolikšen bazen delavcev, da bi lahko z uspešno tožbo odprli lastno agencijo.

Odvetnica Monika Mavsar, ki zastopa IPS Projekt, je sicer na začetku današnjega naroka zahtevala izločitev sodnice Grilčeve zaradi dvoma v njeno nepristranskost. Sodnica je namreč odločala o začasni odredbi v stečajnem postopku družbe Šmitran, ta pa ima z IPS Projektom odprt drug sodni postopek.