Po predlogu Slovenskega državnega holdinga (SDH) bi namesto Žnidaršič Kranjčeve in Twrdyjeve v nadzorni svet imenovali Milana Jelenca in Barbaro Nose. Rado Antolovič, Andrej Šercer in Žiga Škerjanec bi medtem ostali stari-novi člani, predstavniki kapitala. Ob tem sicer niso izključena dodatna presenečanja na sami skupščini.

SDH je v predlogu za nove nadzornike navedel, da so nadzorniki v obstoječi sestavi izgubili zaupanje lastnika. V družbi se po mnenju SDH kaže neustrezno obvladovanje tveganj, kar je pokazala tudi preiskava finančne uprave in inšpektorata za delo, ki je razkrila nepravilnosti pri poslovanju Luke z izvajalci pristaniških storitev, t.i. IPS. Finančna uprava (Furs) je med drugim ugotovila nepravilnosti na področju zagotavljanja dela ter to, da IPS sodelujejo z družbami, ki nimajo zaposlenih, odgovorne osebe pa niso dosegljive.

Bo prišlo do spremembe strategije z upravljanjem državnega premoženja?

SDH zato za skupščino predlaga sklep, po katerem bi revizijska hiša Ernst & Young preverila tovrstne posle za tri leta nazaj, saj "obstaja sum, da zaradi načina vodenja teh poslov obstaja sum nastanka korupcijskih in drugih tveganj, ki bi lahko imela za posledico oškodovanje družb".

V upravi Luke so sicer večkrat ponovili, je bilo v zadnjem letu v družbi že več inšpekcijskih in drugih nadzorov ter da IPS, ki imajo z Luko sklenjeno pogodbo o zagotavljanju pristaniških storitev, in njihovi neposredni podizvajalci za svoje zaposlene po ugotovitvah Fursa redno poravnavajo obveznosti iz naslova davkov in prispevkov od plač in DDV. Z drugimi podizvajalci v verigi oz. s tretjim, četrtim in nadaljnjimi nivoji podizvajalcev pa Luka Koper nima nikakršnega razmerja, zato tudi ne vidijo povezave med modelom poslovanja IPS in zlorabami, ki jih ugotavlja Furs.

V zadnjih tednih so si v politiki in civilni družbi sledili pozivi k ureditvi položaja delavcev IPS, kar je odprlo tudi nekatera sistemska vprašanja. Premier Miro Cerar je tako v začetku tedna v odgovoru na poslansko vprašanje Mateja T. Vatovca (ZL) povedal, da vlada od SDH pričakuje mnenje o tem, ali obstoječa strategija upravljanja z državnim premoženjem vpliva na to, da se tovrstnih praks, kot so v primeru Luke Koper, ne da odpraviti, in dodal, da jo bodo spremenili, če bo to treba.

V SDH so v začetku tedna na upravo Luke Koper naslovili še dodatno zahtevo za pojasnila glede lanskega poslovanja družbe. Zahteva se nanaša na celovit prikaz in analize problematike poslovanja z IPS, celostno pojasnilo glede ocene lanske škode zaradi prekinitve del ter pojasnilo z vidika ekonomske in vsebinske upravičenosti nakupa asfaltiranega parkirišča.

Katera lokacija bi bila primerna za skupščino?

O napetih odnosih na relaciji Ljubljana-Koper priča tudi zaplet glede lokacije skupščine. SDH po poročanju medijev ni ustrezala lokacija v centru za obiskovalce naravnega rezervata Škocjanski zatok in je namesto tega sprva zahtevala spremembo lokacije. V torek so iz SDH sicer sporočili, da jih lokacija naravnega rezervata ne moti, če bo uprava poskrbela za nemoteno izvedbo skupščine. Kot so zapisali v SDH, je uprava družbe odgovorna za primernost in dopustnost izbrane lokacije sklicane skupščine, kar med drugim vključuje nemoteno izvedbo skupščine za vse delničarje in ustrezno obvladovanje tveganja prihoda na skupščino več kot 100 ljudi.

Pred lansko skupščino so napovedi SDH o odpoklicu nadzornikov skupaj z informacijami o načrtih vlade oz. resornega ministrstva za uvedbo pristaniške uprave sprožili številčne proteste ter nekajdnevno zaustavitev delovnih procesov v Luki zaradi spontanega upora zaposlenih. Kot posledica je tedanji predsednik uprave SDH Marko Jazbec odstopil s položaja, SDH pa je predlog o zamenjavi nadzornikov na sami skupščini umaknil.

V Luki Koper so sicer v začetku meseca od Slovenskih železnic prejeli dopis, v katerem slednje ponovno zahtevajo povrnitev škode v višini 1,77 milijona evrov zaradi posledic spontane prekinitve dela v koprskem pristanišču julija lani. V Luki so zahtevek vnovič zavrnili, saj po njihovem mnenju ne navaja relevantne pogodbene podlage, navedbe v njem so pavšalne in nepreverljive, prav tako mu ni priloženih nobenih dokazov, ki bi škodo izkazovali.

"Zaposleni v Luki Koper se nikakor ne strinjamo z menjavo nadzornikov," pa je za STA povedal predsednik sveta delavcev Luke Mirko Slosar. Opozoril je, da sta tako nadzorni svet kot uprava tudi z rezultati dokazala visoko strokovnost in da ni razlogov za hipne menjave, zato v predlogih SDH vidi verjetnost političnih ozadij. Kot je še spomnil Slosar, bi se nadzornicama mandat tako ali drugače v kratkem iztekel, tudi zato predčasne menjave po njegovem niso smiselne.

Glede položaja delavcev pri IPS pa je Slosar spomnil, da je ta problematika prisotna že več kot 20 let in so nanjo tudi sami opozorili že leta 2011 v času stavke v Luki. Na to problematiko so bile opozorjene različne institucije, ki pa se razen v zadnjem času niso odzvale. Po mnenju predsednika sveta delavcev se zadev ne da rešiti na silo: "Če se je toliko časa to zapletalo in je država držala potuho, se ne more te zadeve rešiti čez noč."

O možnosti novih protestov, kakršni so bili lani, je po Slosarjevih besedah preuranjeno govoriti, ni jih pa izključil. "Vidimo, da SDH mnenja in namene spreminja zadnji dan," je ob tem ugotavljal.

Mali delničarji bi dobiček delili drugače kot uprava Luke Koper

Na petkovi skupščini se bodo delničarji med drugim seznanili z letnim poročilom matične družbe in skupine Luka Koper za 2016, odločali pa bodo tudi o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter uporabi 20,3 milijona evrov bilančnega dobička. Del bilančnega dobička v višini 13,44 milijona evrov naj bi namenili za izplačilo dividend v višini 0,96 evra na navadno delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

Društvo Mali delničarji Slovenije je sicer vložilo nasprotni predlog, po katerem bi za dividende namenili 19,6 milijona evrov oz. 1,40 evra bruto na delnico, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Skupščina bo glasovala še o tem, da bi revizijo poslovanja opravljala družba KPMG Slovenija.

Luka Koper v zadnjem času sicer dosega rekordne rezultate tako glede pretovora kot glede prihodkov. Lani so ustvarili 44,38 milijona evrov čistega dobička in 200,94 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje ter pretovorili rekordnih 22 milijonov ton tovora. Pozitivni trendi so se nadaljevali tudi v prvem letošnjem četrtletju, ko so po nerevidiranih podatkih zabeležili 52,52 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in prek šest milijonov ton pretovora.

Največji delničar Luke Koper je država, ki ima neposredno v lasti 51 odstotkov družbe, posredno prek SDH in Kapitalske družbe pa še 11,13 oz. 4,98 odstotka. Mestna občina Koper ima v luki 3,14-odstotni delež.