"Ekološko je ob takih vremenskih pogojih skoraj nemogoče zadržati kakovost," je za Regional pojasnila Milena Bučar Miklavčič, vodja Laboratorija za preizkušanje oljčnega olja pri Univerzi na Primorskem. Da je letošnja oljčna letina zelo količinsko zelo slaba, proizvodnja znaša 20 do 30 odstotkov tega, kar bi sicer moralo biti, ni skrivnost, kakovost pa ni tako slaba, kot je bilo sprva pričakovati. Najprej so namreč v torklje svoje oljke pripeljali ekološki pridelovalci, ki so pridelek želeli pobrati čim prej, a je šlo predvsem za poškodovane plodove. "V zadnji rundi pa tisti, ki so kakovost uspeli zadržati," je razložila Miklavčičeva. Če so bili plodovi poškodovani prej, so se v luknjicah oljk nabrale bakterije in tudi plesen, kar pa se pozna na vonju samega olja.

Milena Miklavčič Bučar, vodja Laboratorija za preizkušanje oljčnega olja; fotografija: Slovenske novice

Za letošnje oljčno olje je sicer značilno, da ima v osnovi višjo kislost, olja pa so nežnejša, manj grenka, nekatera so rahlo pikantna. Kot pričakuje Miklavčičeva, se cene letos olj ne bodo bistveno spremenile, mogoče le dvignile za kak evro, kar je sicer malo verjetno. Cene namreč oblikujejo posamezniki, ne sama letina, pri tem pa ne gre prezreti, da se kupna moč znižuje, stroški proizvodnje pa ostajajo visoki.

Ob nakupu premišljeno

Pri nakupu oljčnega olja v trgovini moramo biti še posebej pozorni na datum na steklenici, pomemben je torej letnik pridelave. Kot opozarja Miklavčičeva, ekološko pridelano olje ni nujno najbolj kakovostno, zato je koristno, če se potrošniki sami navadimo uporabljati svoje organe za pokušino. "Olje mora dišati, grenčine in pikantnosti pa ne smemo zamenjati z žarkostjo," opozarja Miklavčičeva in dodaja, da za zelo nizko ceno težko dobimo kakovostno oljčno olje.