Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, so pokazali, da je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je tedaj vodil tudi PS, od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.

Del denarja je na svoj račun prejel tudi z verižnimi transakcijami, ki so se začele v podjetju Grep. Tega so sicer ustanovili posebej za gradnjo športnega parka Stožice. Policija ta projekt preiskuje že dlje časa.

Pri Janši, tedanjem predsedniku vlade, je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin in premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili, da se je predsedniku SDS Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.

Prav zaradi domnevno spornih poslov Janše z Imosom je Nacionalni preiskovalni urad na tožilstvo poslal kazensko ovadbo. Zoper Janšo je stekla tudi finančna preiskava.

Tako Janša kot Janković sta ugotovitve v poročilu zavračala in poudarjala, da nista imela možnosti ugovora na očitke. Oba sta na upravno sodišče tudi vložila tožbo zaradi poročila protikorupcijske komisije, poleg tega sta zahtevala izdajo začasnega zadržanje poročila, vendar pri tem doslej nista bila uspešna.