Pri posojilih mikro, majhnih in srednjih podjetij bo po njegovih navedbah država jamčila do višine 80 odstotkov glavnice, pri velikih podjetjih pa do 70 odstotkov glavnice. Višina je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov, dodatni pogoj je, da mora podjetje sodelovati v verižnem pobotu terjatev, je povedal na današnji novinarski konferenci.

"S tem nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč," je dodal in povedal, da je država po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije, oblikovala tudi garancijsko shemo. "Verjamemo, da bo delovala hitro in učinkovito," je zatrdil Lahovnik.

Glede prvega protikoronskega paketa je povedal, da so vanj vnesli nekatere dopolnitve. Ukrep za pomoč pri čakanju na delo bo veljal za tiste, ki jim je letni promet padel za 10 odstotkov ali več v primerjavi s predkriznim obdobjem. Poenostavljajo se nekateri izračuni, za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati sredi lanskega leta, se bo štelo mesečno povprečje. Paket vključuje še mikro družbe za področju zavarovalništva.

Se je pa po njegovem treba zavedati, da fiskalni prostor ni neomejen, da gre za državno pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in da bo treba ta sredstva nekoč vračati. "Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize, ni pomoč kar tako oz. ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej," je poudaril.

V razmislekih o tem, kako iziti iz krize, so priporočila skupine v smeri, da je treba čimprej zagotoviti zagon proizvodnje in storitev ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. V Nemčiji denimo predvidevajo še večji poudarek na delu od doma, časovnih koridorjih, da v isti izmeni delajo isti zaposleni, obvezna razdalja 1,5 metra ali uporaba zaščitne opreme. "Te ukrepe bo morala implementirati tudi Slovenija," je menil.

Napori so usmerjeni v poenostavitev birokratskih ovir, v pospešitev gradbenih projektov, ki se že izvajajo, saj je "polovica Slovenije že prekopana", je povzel Lahovnik. Treba pa bo razmisliti o ukrepih sofinanciranja krajšega delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu. "Dokler se avtomobili ne bodo prodajali, se tudi v predkriznem obsegu ne bodo mogli proizvajati," je ponazoril. Za sofinanciranje krajšega delovnika so na voljo tudi sredstva na evropski ravni, je povedal.