Simona Kustec

Predlagatelji interpelacije Kustečevo znova pozvali k odstopu

Spomnili so, da morajo dijaki plačati kazen zaradi protestiranja za odprtje šol, ministrica pa se z njimi ni želela sestati. Matej T. Vatovec (Levica) je v imenu predlagateljev v obrazložitvi predloga med drugim izpostavil, da je bilo zaprtje šol med prvimi v Evropi in vztrajanje na njihovem zaprtju najdlje v tem prostoru katastrofalna odločitev, ki ni bila podkrepljena s strokovnimi stališči. Tako vladna svetovalna skupina za covid-19, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) so ves čas poudarjali, da je treba šole zapreti zadnje in odpreti prve, ministrica za izobraževanje, znanost in šport pa se je odločila, da bo raje kot stroki in epidemiologom sledila stališčem predsednika vlade Janeza Janše, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, je dejal.

Kot je poudaril, bi moralo ministrstvo "iskati in najti ravnovesje med zdravstvenim vidikom in izvajanjem šolskega procesa", a so bile zaradi te nesposobnosti šole prehitro in predolgo zaprte. Ob tem je omenil, da so navodila o zaprtju prihajala tik pred zdajci, kar je še dodatno povzročalo zmedo in težave, pred decembrskimi prazniki pa se je vlada odločila tudi za odprtje gospodarskih dejavnosti. Tako so se šolarji, dijaki in študentje lahko srečevali v nabito polnih nakupovalnih središčih, niso se pa mogli šolati v šolah.

Matej T. Vatovec

Marko Koprivc (SD) je za največjo sramoto v zgodovini Slovenije označil to, da so dijaki prejeli plačilne naloge in sodne pozive, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole. Ministrici je očital, da se pred protestom z njimi ni sestala, k čemur so jo pozivali, da bi se pogovorili o rešitvah. "Zakaj niste hoteli sprejeti njihovih predlogov? Kje je bila takrat odraslost, odgovornost, razumevanje položaja in spoštovanje družbenih odnosov," je zanimalo Koprivca. Ministrico pa je pozval, naj danes pove, ali je dialog zavračala, ker ji ni bilo mar, ali ker ji je bilo "tako ukazano s strani avtoritarnega predsednika vlade Janeza Janše".

"Uporabili so ustavno pravico do svobode izražanja za to, da zahtevajo svojo pravico do izobraževanja. S tem niso pokazali zgolj poguma - dejansko so pokazali svojo odraslost, udejanjili so javno rabo uma. Toliko odgovornosti ni pokazala ministrica v celem letu svojega mandata," je dejal Vatovec. Po Vatovčevem mnenju je ministrica s svojo pasivnostjo naredila konkretno škodo tudi za področje univerze, pri čemer je kot najbolj odmeven primer omenil opustitev priprave razpisa za vpis v visokošolske zavode. Tako Vatovec kot Koprivc pa sta ste dotaknila tudi šestega protikoronskega zakona, s katerim je Kustečeva po Koprivčevih besedah političnim sopotnikom predsednika vlade omogočila podaljšanje akreditacije za njihove zasebne univerze.

Marko Koprivc

Ministrica po Koprivčevih besedah svojega dela "v resnici sploh ni opravljala". "Svojo nesposobnost, nedelo in popolno podrejenost diktatu predsednika vlade pa še danes opravičuje z epidemijo," je dejal. Tako Koprivc kot Vatovec sta ministrico pozvala k odstopu. Za obravnavno predloga interpelacije šolske ministrice, ki so jo vložile LMŠ, SD, Levica in SAB, je danes na predvidenih skoraj 16 ur. Zaradi tehničnih težav pa se je obravnava, ki je bila napovedana za 9. uro, v DZ začela s polurnim zamikom.

Kustečeva je prepričana, da ni osnov za njeno interpelacijo

"Imam čisto vest, vsakomur lahko pogledam v oči," je poudarila. Za današnjo razpravo pa je ocenila, da bo večinsko politična. "Danes bom vaš strelovod. Strelovod, ki hoče ubraniti vse tiste, ki ste v hiši vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa. Strelovod, ki sem ga sprejela že pred enim letom z vstopom v ministrsko ekipo," je dejala ministrica.

"Vemo, kaj delamo, vemo, zakaj to delamo, predvsem pa za koga," je poudarila Kustečeva in navedla tudi nekaj dosežkov prvega leta mandata. Vezano na epidemijo covida-19 je omenila uspešno zaključeno preteklo in začeto novo šolsko leto, izvedeno maturo, vpise v osnovne, srednje in visokošolske programe, tudi priprave na letošnjo maturo, ki so v teku.

Med drugim je izpostavila, da je bilo v okviru osmih paketov t. i. protikoronske zakonodaje podprtih za dobrih 76 milijonov evrov ukrepov, s katerimi so zagotovili podporo za izvajanje izobraževalnega procesa, med njimi za nakup IKT opreme, za zaščitna sredstva za nemoteno izvedbo dela, za nadomestila plač, izpad prihodkov, za oprostitev plačila za vrtce.

"Ko se danes ozrem nazaj, vidim, da bi kakšne odločitve, kakšne poti, vložene napore naredili tudi drugače. Verjemite pa mi, da v danem trenutku zahtevnih razmer, pritiskov časa, pričakovanj, pogosto tudi želja, da bi lahko s čudežno paličico premagala celo virus, po neprespanih nočeh, dnevih, ko dobesedno ni bilo časa pojesti niti dnevnega obroka hrane, nismo znali in nismo zmogli drugače," je pojasnila.

Ob tem pa je zagotovila, da so bile vse njihove rešitve "optimalnost v danem trenutku" in vedno takšne, ki so "najprej sledile pravici do zaščite zdravja ljudi, nato do v teh razmerah najbolj optimalni obliki neprekinjenega pridobivanja znanja ter končno, preko sodelovanja in medsebojnega razumevanja, tudi zaupanja". Napovedala je tudi, da bo z namenom ocene in nadaljnjih odločitev o ukrepih za naprej še v tem mesecu vzpostavila dve strokovni posvetovalni skupini za okrevanje - eno za področje učinkov na polju vzgoje in izobraževanja, drugo za področje športa.

Poudarila je, da bomo kot družba "morali vložiti vse napore v to, da si bomo stali ob strani, se spodbujali, si pomagali, se razumeli in skupaj iskali prostore naših različnosti pod istim soncem". Pri tem "obtoževanja, zmerjanja, nesramnosti, blatenja, laži in manipulacije teorij zarot" ne pomagajo, ampak so "razdiralni, neodgovorni za krhek čas, ki ga živimo".