Ministrstvo za okolje in prostor je pobudo za državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo objavilo na svoji spletni strani 19. februarja, javnosti pa dalo mesec dni časa za pripombe in predloge oz. do petka opolnoči.

Predmet obravnave pobude za državni prostorski načrt je nov vodni vir na porečju reke Reke, ki se načrtuje z izgradnjo pregrade in akumulacije na vodotoku Suhorica pred izlivom v potok Padež. Glede na izdatnost oz. skupno letno zmogljivost potokov Suhorica in Padež sta možni dve izvedljivi varianti, in sicer pregrada in akumulacija na vodotoku Suhorica ter pregrada in akumulacija na vodotoku z dodatnim zajetjem na vodotoku Padež, izhaja iz pobude.

Pripravljavec in pobudnik bosta skupaj z investitorjem ter z izdelovalcem pobude analizirala prispele predloge in pripombe javnosti ter smernice nosilcev urejanja prostora. Na podlagi analize bo pripravljavec pripravil osnutek sklepa o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja in ga poslal v sprejem vladi, so še navedli na ministrstvu.

V Civilni iniciativi Ohranimo Brkine pa opozarjajo, da so o objavi pobude izvedeli šele tik pred zdajci s strani Občine Divača, kjer da so obvestilo o tem prejeli šele konec prejšnjega tedna. Podobno je bilo na Občini Hrpelje-Kozina. Če bosta občini mnenje podali v roku 30 dni od obvestila, pa za javnost ostaja rok za pripombe ta petek.

Pri tem je ministrstvo obvestilo objavilo le na spletni strani, ni pa bilo sporočila za javnost, kot je to do zdaj storilo ob vsakem koraku glede navedenega projekta. "Menimo, da je (ministrstvo, op.) to storilo namerno, da javnost ne bi prišla do tega podatka," so kritični v civilni iniciativi. Kot so dodali, niti ostale nevladne organizacije s statusom v javnem interesu, ki spremljajo projekt, niso vedele za objavo pobude.

Tako v omenjeni civilni iniciativi kot med kraškimi občinami sicer že dalj časa opozarjajo na neprimernost in okoljsko vprašljivost zajezitve Suhorice oz. Padeža. Naklonjenost projektu je javno izrazil okoljski minister Andrej Vizjak, vlada pa je prejšnji teden projekt ureditve oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo uvrstila med ureditve državnega pomena.

Iskanje dodatnega vodnega vira za slovensko Istro je dolgega veka, v lokalnem okolju pa so pozivi k ureditvi razmer dobili pospešek po železniški nesreči pri Hrastovljah leta 2019, ko je ob iztirjenju vlaka v podtalnico iztekla večja količina kerozina.