Na redni novinarski konferenci komisije je pojasnil, da od sodišča zahtevajo, da družbi odredi dostavo 90 milijonov odmerkov cepiva ob 30 milijonih odmerkov, ki jih je že dostavila v prvem četrtletju. Če te obveznosti ne bo spoštovala, pa bi lahko zahtevali plačilo denarne kazni, je dodal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S tem je komisija prvič pojasnila zahteve do AstraZenece v tožbi, ki jo je v imenu vseh 27 držav članic vložila konec aprila proti podjetju zaradi dobave znatno manj cepiva, kot bi ga moralo po pogodbi, sklenjeni avgusta lani.

V prvem četrtletju je AstraZeneca dobavila članicam EU le 30 milijonov od predvidenih 120 milijonov odmerkov, za drugo četrtletje pa je napovedala 70 milijonov odmerkov namesto 180 milijonov, kolikor bi jih morala dobaviti v skladu s pogodbo.

De Keersmaecker je tudi sporočil, da je komisija na sodišču v Belgiji proti podjetju vložila tudi drugo tožbo. V prvem nujnem postopku, ki že poteka, želi dokazati nujnost zadeve. V drugem, ki se bo začel 24. septembra, pa pričakujejo, da sodišče presodi utemeljenost primera, torej ali je AstraZeneca kršila predkupno pogodbo, je pojasnil.

Ob tem je izpostavil, da cilj tožb ni kaznovati AstraZeneco z globo ali zahtevati odškodnino, temveč zagotoviti, da bo dogovorjene odmerke cepiva dostavila, saj države članice potrebujejo cepivo med kampanjo cepljenja prebivalstva. Če pa bi podjetje denarna kazen vzpodbudila k izpolnitvi obveznosti, bi lahko zahtevali plačilo globe, je dodal.

Povedal je še, da bo komisija argumente predstavila na sodišču in ne na novinarski konferenci, ter izrazil prepričanje, da ima trdne argumente. AstraZeneca ima industrijske zmogljivosti, v katere smo znatno vlagali, v EU in Veliki Britaniji pa obstaja več tovarn, ki podjetju omogočajo proizvodnjo potrebnih odmerkov cepiva, je dejal.

V AstraZeneci menijo, da je tožba neutemeljena. Sklicujejo se na sporno pogodbeno določilo, da si podjetje za izpolnitev obveznosti "prizadeva po najboljših močeh", kar da so storili. S tem se želijo otresti odgovornosti za okrnjeno dobavo cepiv uniji. V uniji to tolmačenje zavračajo.

V komisiji izpostavljajo, da je namen EU od samega začetka zagotoviti oziroma pospešiti dobavo odmerkov, predvidenih po pogodbi. Ker pogovori s podjetjem niso prinesli zaželenih rezultatov, ni preostalo drugega kot pravna pot. Prepričani so, da imajo trdne argumente. Prva ustna obravnava v prvem postopku bo po napovedih 26. maja.

Več članic unije je sicer uporabo cepiva AstraZenece omejilo zaradi redkih primerov krvnih strdkov po cepljenju, medtem ko v javnosti vztraja nezaupanje do njega.