Obalno območje med Koprom in Izolo, ki sega od kopališča v Žusterni do vključno bližnjega rtiča (rt Rex), je bilo sicer v preteklosti že predmet različnih ureditvenih načrtov, med katerimi je bil tudi predlog postavitve slovenskega jadranskega otoka. Ker so na tem območju občutljivi ekosistemi, ki morajo biti zaščiteni, do tega ni prišlo.

Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave, pravi, da so se s projektanti glede ureditve novih kopalnih površin med Koprom in Izolo že pred časom uskladili: "S projektanti smo posamezne rešitve urejanja morskega obrežja med Žusterno in Izolo uskladili z zahtevami domače zakonodaje in mednarodnih dokumentov s področja ohranjanja narave, ki med drugim narekujejo razbremenjevanje obrežnega pasu. Druga pomembna zadeva glede tega območja je ta, da je tam travnik pozejdonke. Poleg tega, da je ogrožena vrsta, je travnik tudi eden pomembnejših habitatnih tipov. Zelo pomembne so tudi algalne združbe, ki pomembno vplivajo na raznolikost ribje favne. Cesta je naredila tudi to dobro stvar, da je morje pod bibavičnim pasom sorazmerno dobro ohranjeno."

Moti ga le valobran Viližan: "Proti Izoli naj bi stal tudi ta nesrečni valobran ali otok Viližan. Sicer se od časa do časa pojavijo še bolj ambiciozni in megalomanski načrti. Pristojnosti Zavoda RS za varstvo narave so v tem primeru precej omejene, lahko pa seveda ob mnenju izdamo ustrezna priporočila za tako ravnanje, ki naj bi ohranjalo osnovne elemente biotske raznovrstnosti. Jaz osebno mislim, da to ni vredu, kajti ne vemo, kaj vse to pomeni za tokovanje, za odlaganje sedimentov, tega zagotovo ni še nihče izračunal. Neizbežno pa je tudi, da s tem prineseš urbanizacijo in obremenitev z obrežja še globlje v morje. Govora je sicer o zaščiti pred vetrovi in tokovi, vendar avtokamp Jadranka tam stoji že kar nekaj časa in še vedno so vsi tam. Neke prave bojazni pred vremenskimi prilikami torej ni. Vrašanje je tudi, kaj bi se zgodilo z zaprtjem akvatorija, jaz osebno se ne bi šel takega posega."

Poleg muzeja tudi amfiteater, bazenčki in igrišča?

Potencial tega območja je še posebej velik zaradi grape, ki jo je v pobočje klifa izdolbel hudournik. Iztek kotanje (hudournika) v morje ponuja krajinsko najprimernejšo lokacijo za umestitev daljšega pomola, sama kotanja pa, skrita očem, ponuja veliko primernega prostora za različne ureditve, povezane s plažo in ostalimi športno-rekreativnimi dejavnostmi.

Možna bi bila tudi ureditev prostora za piknike, skupaj z vso potrebno infrastrukturo − vodo, kanalizacijo, elektriko, sanitarnimi prostori ter urejenimi športnimi površinami, kot so igrišča za odbojko na mivki, otroška igrišča, mali bazenčki in podobno. Poleg rekreacijskih bi lahko vključili tudi kulturne objekte − muzej Parenzane, Rexa, najdišča na Viližanu.

Pomoli in kopališke ploščadi?

Največjo prostorsko omejitev na območju pod klifom predstavlja skalomet, ki naj se ne bi širil v morje. Na drugi strani današnje ceste sta zaščiteni drevored pinij in klif. Na tem območju bi lahko zgradili pomole, pontone in ploščadi v akvatoriju. V pasu, več deset metrov oddaljenem od obale, bi lahko uredili tudi kopališke ploščadi za obiskovalce s čolni in na ta način dodatno razbremenili obalo. Še večji prostorski potencial ponuja rt Viližan. Na le-tem bi bilo mogoče zaključiti urbano potezo mesta Izole. Poleg valobrana je na tem mestu tudi obsežno arheološko najdišče (stari rimski pomol, viden ob osekah), ki sega tudi v akvatorij.

Namesto avtokampa park in promenada

Na območju Avtokampa Jadranka bi stalo območje zelenih in športno-rekreacijskih dejavnosti, oskrbnih in storitvenih dejavnosti in turizma. Predvideva se ureditev športno-rekreacijskih površin (rekreacijsko-turistične površine, manjše turistično nastanitvene kapacitete, npr. za športni turizem) do nove vzhodne mestne vpadnice. Preko območja bo potekala trasa obalne promenade – tik ob morju. 

Stari član Komunistične partije Jugoslavije, 84-letni Janez Zemljarič, je pred letom dni v Izoli predstavil svoj projekt Urbana prenova Izole, ki predvideva na tem območju 70.000 kvadratnih metrov za športne površine. S tem naj bi ustvarili 1000 novih delovnih mest iz rekreacijske, športne in zdravstvene sfere. Zgradili bi hotelske kapacitete s 1400 posteljami in okoli 325 stanovanji. Projektanti obljubljajo še 300 novih lokalov, nove močne trgovske centre, s projektom pa naj bi pridobili približno 50.000 novih turistov (?!). Zanimivo, da so vsi partnerji v projektu gradbena podjetja globoko v rdečih številkah ali celo pred grožnjo stečaja.

Turk nasprotuje tudi Zemljaričevemu megalomanskemu projektu, ki bi močno obremenil obalni pas: "Če bodo prevladali taki apartmajski projekti, verjetno turisti ne bodo več imeli prostora, kamor postaviti brisačo. Ne moreš enostavno vsega pozidati. Sicer gradnjo tik ob morju prepoveduje že zakon o vodah, tako se lahko tik ob morju lahko gradi le javna infrastruktura, infrastruktura za varnost plovbe in podobno. Mislim, da bi bilo potrebno narediti dolgoročen strateški razmislek o tem, koliko turistov Izola prenese, da bo še vedno Izola. Neskončna rast pač ni možna. Z apartmaji poleg tega najbrž ne pridobiš veliko novih delovnih mest. To je tako, kot če bi točili vodo samo zato, ker nekdo proizvaja vodne pipe. To ni javni interes, ampak bolj interes investitorjev, ki lahko kasneje dobro prodajo nepremičnino na atraktivni lokaciji."