Kangler je s pritožbo na ustavnem sodišču tako uveljavil pravico do svetniškega mandata, ki so mu jo na ustanovni seji 12. decembra na tajnem glasovanju odrekli državni svetniki. Kangler se je zato pritožil na ustavno sodišče in svetnikom očital, da so odločitev sprejeli brez pravne podlage in arbitrarno. S tem naj bi kršili njegovo pasivno volilno pravico, pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in pravico do enakega varstva pravic.

Po Kanglerjevem mnenju bi bila zavrnitev potrditve mandata mogoča le v primeru odločanja o pritožbi zoper odločitev volilne komisije, ki bi lahko vplivala na potrditev in bila na podlagi zakona o državnem svetu vložena na državni svet. Iz gradiva za ustanovno sejo državnega sveta in zapisnika s te seje pa je razvidno, da taka pritožba ni bila vložena. Ob potrjevanju mandatov izvoljenih članov bi državni svet po njegovih navedbah moral ravnati tudi v skladu z ustavo in svojo odločitev utemeljiti s pravnimi argumenti.

Zavrnitev kot nepotrditev izida

Kot so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, zavrnitev potrditve mandata izvoljenemu članu državnega sveta dejansko pomeni zavrnitev uradno ugotovljenega volilnega izida. Taka odločitev je glede na zakon o državnem svetu lahko le izid obravnave vložene pritožbe na državni svet, ki je pripeljala do ugotovitve, da je pri izvedbi volitev prišlo do takih nepravilnosti, da ni mogoče priznati sicer ugotovljenega volilnega izida.

Za ugotavljanje spornosti mandata, kot je določena v 50. členu zakona o državnem svetu, pa državni svet po mnenju ustavnih sodnikov nima diskrecijske pravice. Mandat namreč lahko postane sporen zgolj na podlagi pritožbe upravičenih subjektov in predloženih dokazov o bistvenih nepravilnostih v volilnem postopku ali pri ugotavljanju volilnega izida. Le, če državni svet ugotovi obstoj okoliščin, ki jih za spornost mandata določata zakon o državnem svetu in zakon o volitvah v državni zbor, lahko sprejme sklep, da se mandat sicer izvoljenemu članu ne potrdi.

Po ugotovitvah ustavnih sodnikov je državni svet sklep sprejel le na podlagi ocene, da naj bi bil Kanglerjev mandat moralno in etično sporen, odločanja o potrditvi pa ni zakonsko utemeljil. Takšna odločitev je arbitrarna in pomeni ustavno nedopusten poseg v pasivno volilno pravico pritožnika, pa tudi v aktivno volilno pravico volilnih upravičencev, ki so ga izvolili, so še zapisali v obrazložitvi.

Več iz rubrike Politika:

Poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico

Bratuškovi tudi podpora DL

Januarja četrtino letno načrtovanega