Največje število strel nebo razsvetli v poletnih mesecih, torej junija, julija in avgusta. Na nastanek strel namreč najpogosteje vplivajo pregretost ozračja, koncentracija vlage v zraku in količina kondenzacijskih jeder v zraku, nam je pojasnil Goran Milev z Elektroinštituta Milan Vidmar. Ti parametri ter posledično nastanek neviht in udarov strel pa so odvisni od letnega časa in lege območja.

Pojav strel je najbolj pogost v severno-zahodnem delu države oziroma, če govorimo o pokrajinah, lahko rečemo, da to velja za Primorsko. Tukaj so najbolj izpostavljene Julijske Alpe, sledita območje Trnovskega gozda in slovenskega Primorja.

Kako vemo, koliko je oddaljena strela?

"Ko udari strela, vidimo blisk in zaslišimo grom. Velja, da blisk vidimo takoj, ko se zgodi, grom pa do nas potuje s hitrostjo približno 300 metrov na sekundo. To pomeni, da če grom zaslišimo tri sekunde po tem, ko smo videli blisk, je oddaljenost strele od naše lokacije približno en kilometer," je razložil Milev. Taka ocena je sicer groba, si pa lahko z njo pomagamo določiti približno oddaljenost od nevihte.

Če se med prihodom nevihte, ali ko je ta že v teku, nahajamo na prostem, je najbolje, da si poiščemo varno zatočišče. Med nevihto smo najvarnejši v zaprti stavbi z ustrezno strelovodno zaščito. Napol odprte stavbe, kot so kioski, nadstreški in podobno, nas pred udarom strel ne varujejo, je opozoril sogovornik.

Če je le mogoče, električne naprave iz omrežja izklopimo še pred začetkom nevihte, ne smemo pa jih izklapljati, ko nas je ta že ujela. Med divjanjem neurja se ne smemo dotikati kablov in uporabljati ožičenega telefona. Lahko pa uporabljamo mobilni telefon.

Radi opazujete treskanje strel skozi okno?

Med nevihto nikar ne stojte zraven okna, opozarja Milev. Prav tako se ne smemo zadrževati ob kovinskih predmetih. Nevarno je tudi točiti vodo, saj obstaja verjetnost, da električni tok potuje po inštalacijah objekta. "Zato si med nevihto ne umivamo rok, se ne tuširamo in ne peremo posode."

Najpogosteje sicer poročamo o udarih strel v objekte, a se zgodi, da te zadenejo tudi ljudi. Spomnimo, v torek smo poročali o smrti 50-letnika, ki ga je med kolesarjenjem strela zadela v glavo. Konec julija pa je zaradi strele v Boninih umrl 47-letnik. Sogovornika smo povprašali, kako se zavarujemo pred udarom strel, če se med nevihto znajdemo na prostem.

Kako se zavarovati na prostem? 

Najučinkovitejši način, da se izognemo nevarnosti, da bi nas ujela nevihta, je spremljanje vremenske napovedi in skrbno načrtovanje poti. Pred strelami smo najbolj varni v stavbah, ki imajo izvedeno strelovodno zaščito in dober ozemljitveni sistem. Če v bližini ni primernega objekta, lahko zavetje med nevihto poiščemo tudi v avtomobilu s kovinsko konstrukcijo, ki pa nas pred udarom strele ščiti le v primeru, da se ne dotikamo kovinskih delov avtomobila.

Če nas nevihta ujame v naravi, v naši bližini pa ni varnega mesta, lahko nevarnost udara strele zmanjšate na več načinov. Ne zadržujemo se na visokih mestih, kot so gorski vrhovi in grebeni. Ne zadržujemo se ob visokih drevesih in gorskih previsih. Ne zadržujemo se na, ob ali v vodnih površinah. Odložimo vse večje kovinske predmete, kot so pohodniške palice ali dežnik.

Zavzamemo "nevihtni položaj"

Če je le možnost, poiščemo suho mesto, se zatečemo v kočo, stavbo s strelovodno zaščito ali v avtomobil. Ne dotikamo se kovinskih predmetov in se pod njimi ne zadržujemo. Po koncu nevihte v zatočišču počakamo še vsaj 30 minut.