Kako do denarja davčnih utajevalcev?

Koprska evroposlanka Mojca Kleva Kekuš je od Evropske komisije prejela nalogo, da preuči težavo davčnih oaz, davčnih utaj in davčnih goljufij. Osem mesecev kasneje se je pojavilo poročilo, ki je dvignilo veliko prahu, ker je za marsikoga preveč radikalno. Včeraj ga je predstavila tudi v Kopru.

V državah Evropske unije vsako leto "ponikne" 1000 milijard evrov, ki končajo v različnih davčnih oazah. Da je to dejansko problem, so se države začele zavedati šele v krizi, ko denarja kronično primanjkuje.

Čeprav ima problem svetovne razsežnosti in zgodovinske korenine, se je EU lotila njenega reševanja. Mojca Kleva Kekuš je tukaj za marsikoga šla predaleč in odprla pandorino skrinjico, a to je le prvi korak v odpravi anomalij, pojasnjuje. Če je vsem jasno, da je finančna tajnost velika hiba pri iskanju tistih, ki perejo denar, v večini obarvan s kriminalom, se nekateri sprašujejo, kaj je narobe z davčnimi oazami kot davčno ugodnimi okolji. "Tukaj vstopi tudi koncept morale. Res je, da smo šli zelo daleč, ampak mislim, da je prav tako. To podpirata tudi dve največji članici, Francija in Nemčija," je pojasnila Kleva Kekuš. 

Največja davčna oaza v Evropi je Švica.

Koncept gre v tej smeri, da če nekdo uporablja zdravstvene storitve ene države, njeno javno infrastrukturo, kadre, ki jih je ta država izšolala, in morda celo onesnažuje okolje, enostavno ni pravično, da plačuje davke nekje, kjer morda v življenju še ni bil. 

Med največjimi "problemi" v EU sta Avstrija in Luksemburg, kjer velja finančna tajnost. Pri finančnih zadevah ima vsaka članica veto, zato je na tem področju težko karkoli premakniti. 

"Cilj je, da bi ujeli predvsem velike ribe, to so multinacionalke, ki se izogibajo plačilu davka," je še pojasnila Kekuševa. Najbolj razvpiti primeri so Google, Amazone in Apple, ki izkoriščajo davčne oaze in milijarde dobičkov spravljajo na "off-shore" račune ter se tako izogibajo plačilu davka v okolju, kjer so prihodke ustvarili. Na dolgi rok to pomeni pustošenje držav in večanje nesorazmerij.

"Vem, da je utopija mišljenje, da bi lahko imeli v EU svojo enotno davčno politiko. Vsaka država ima svoje dejavnike, zato je prav, da so sistem drugačni, prav pa bi bilo, da najdemo neko soglasje glede tega, kako sankcionirati utajevalce oziroma kako se težave sploh lotiti. Pri tem so me podprli tudi evroskeptiki, kar pomeni, da gre zadeva naprej," je še sklenila koprska evroposlanka. 

MOJCA |  04 .06. 2013 ob  10: 46
kontra Google, Apple... hehehe , pa kaj ta nima kaj delat ?!