Izide plebiscita, po katerem so stekle priprave na potrditev samostojnosti 25. junija 1991, so v slovenski skupščini uradno razglasili tri dni po glasovanju. Pokazali so, da se je plebiscita udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost pa je glasovalo okoli 95 odstotkov udeležencev oziroma 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na 26. december, ko so bili razglašeni izidi plebiscita, obeležujemo državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti.

Praznik bodo danes obeležili z več slovesnostmi. Popoldne bo na Brdu pri Kranju sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo, ki se ga bo udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.

Ob 19. uri bo v parlamentu slavnostna seja DZ, na kateri bo slavnostni govornik predsednik DZ Igor Zorčič. Še prej, ob 18.30, pa bo ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore v stolni cerkvi sv. Nikolaja daroval mašo domovino.

Osrednja državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti se bo začela ob 20. uri v ljubljanskem Cankarjevem domu, slavnostni govornik bo premier Janez Janša.

Predsednik Državnega zbora je skupaj s predsednikom Ustavne komisije ob 30. obletnici sprejetja in razglasitve Ustave RS gostil svečani sprejem za člane Komisije Skupščine RS za ustavna vprašanja in člane Strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave. pic.twitter.com/dB0whEkByL

— Državni zbor (@Drzavnizbor) December 15, 2021

Mineva pa tudi natanko 30 let od sprejema ustave samostojne Slovenije. Na slavnostni seji je novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto med drugim poudaril, da ustava ni zgolj cilj, ampak sredstvo, ki ga je treba ustrezno razumeti in uporabljati. Ustava je tudi zaveza in poziv njenim naslovnikom, v prvi vrsti nosilcem oblasti, da jo udejanjajo, je dejal.

Tako Accetto kot njegov predhodnik na čelu stavnega sodišča Rajko Knez sta slovensko ustavo ocenila kot dobro in zanjo izrekla vse priznanje skupini, ki jo je pripravila, a opozorila, da jo bo ustavno sodišče težko ustrezno varovalo, če bo preveč zasuto z zadevami. Knez je tako državno odvetništvo kot pristojne v vladi že obvestil, da je čas odločanja težava, ki se lahko v prihodnosti prenese na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Temeljni okvir slovenske ustave predstavlja t. i. pisateljska ustava, ki je leta 1988 nastala v okviru Društva slovenskih pisateljev. Projekt je nadaljeval Demos in marca 1990 predstavil novo različico besedila, precej podobno pisateljski ustavi. Po Demosovi zmagi na volitvah leta 1990 so projekt pisanja ustavnega besedila preselili v slovensko skupščino oz. njeno ustavno komisijo. Ta je za oblikovanje osnutka, ki bi bil primeren za obravnavo v skupščini, avgusta 1990 zaupala skupini strokovnjakov, ki jih je vodil poznejši prvi predsednik ustavnega sodišča Peter Jambrek.

Skupina je poleti 1990 na podvinskem gradu pripravila osnutek besedila in ga poslala v sprejem skupščini. Ta ga je v nekoliko spremenjeni obliki z veliko večino potrdila 23. decembra 1991, veljati pa je začelo še isti dan. 23. december zato ustavno sodišče obeležuje dan ustavnosti.