"Smo praktično sredi drugega covidskega vala in ukrepi, ki jih sprejemamo v tem času in jih bomo v prihodnje, so namenjeni zajezitvi tega vala in preprečitvi morebitnih še hujših posledic v obdobju tretjega vala," je danes na novinarski konferenci dejal Janša. Spomnil je na zadnji ukrep vlade, to je obvezno namestitev razkuževalnikov za roke v skupnih prostorih večstanovanjskih stavb. Veljati bo začel v sredo.

V sredo bo vlada predvidoma sprejela še dodatne ukrepe, veljati pa bi začeli v četrtek. Med njimi je Janša omenil strežbo samo sedečim za mizami v gostinskih lokalih, omejitev števila oseb v zaprtih javnih prostorih glede na velikost prostora (denimo v trgovinah, bankah in podobno), omejitev zbiranja ljudi na največ deset z nekaterimi izjemami ter prireditve brez zakusk. Predvidena je tudi prepoved obiskov v posameznih domovih za starejše in bolnišnicah, ki sicer ponekod že velja.

Načrt ukrepov za spopad z #2val #Covid_19 pic.twitter.com/JNcK1Besqq

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 6, 2020

Vlada namerava za ogroženo območje razglasiti Črno na Koroškem

Vlada namerava za ogroženo območje razglasiti Črno na Koroškem, ni pa premier še povedal, ali bo razglasitev veljala na ravni občine ali pa le za tamkajšnji varstveni zavod, ki je nekoliko specifičen. "Tam so številke okuženih izjemno visoke, k sreči pa število tistih, ki so dejansko zboleli, ni visok," je dejal. Pojasnil je še, da razglasitev ogroženega območja predvsem pomeni to, da imata ministra za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti formalne pristojnosti prerazporejanja kapacitet ogroženemu območju.

S tem bo vlada skorajda izčrpala ukrepe, ki jih ima v okviru t. i. oranžne faze ukrepanja. Na voljo bi ji ostali le še ukrepi, kot so zapora posameznih občin, zaprtje gostinskih lokalov in športnih dvoran ter ustavitev nenujnih zdravstvenih storitev. "Smo močno upali, da do tega ne bo prišlo. A zadnji podatki kažejo, da se število okužb povečuje," je dejal.

Slednji omenjeni ukrepi so še zadnje, kar ima vlada na voljo, preden bi prešli v rdečo fazo, ki po Janševih besedah pomeni razglasitev epidemije. "Če bi število okuženih preseglo 140 na 100.000 prebivalcev v 14-dnevnem obdobju ter bi bilo v bolnišnicah več kot 250 bolnikov, od teh več kot 50 na intenzivni negi, bi morali razglasiti epidemijo in sprejeti podobne ukrepe, ki smo jih sprejemali spomladi," je posvaril.

Na seznamu možnih ukrepov tudi uvedba posebnih terminov

Izpostavil je, da vsi ukrepi temeljijo na zakonu o nalezljivih boleznih, tudi ukrep omejitve gibanja v nočnem času, ki ga predvideva srednji scenarij rdeče faze, ko bi denimo število hospitaliziranih naraslo čez 300. "To ni policijska ura, kot so jo razglašale nekatere druge države," je dejal.

Znova je na seznamu možnih ukrepov tudi uvedba posebnih terminov, v katerih bi lahko starejši in pripadniki ranljivih skupin uporabljali storitve. A to ne pomeni, da bi javni promet ali druge javne storitve uporabljali samo nekaj ur na dan, ampak bi ta čas rezervirali samo zanje. "Bi pa lahko uporabljali storitve tudi pozneje," je dodal premier.

Če pridemo v stanje, ko bomo imeli več kot 360 postelj v zdravstvenem sistemu zapolnjenih z bolniki s covidom-19, pa po besedah primerja niti ne bo več pomembno, koliko okuženih bo na dan, ker bo to izredno stanje, ko bo treba angažirati vse ostale rezerve, zapirati programe in preiti v fazo izrednega zdravstvenega stanja. "V primeru, če se bodo začeli izvajati ukrepi iz rdeče faze, to pomeni, da se aktivira tudi državni načrt za epidemijo, tam pa je razdelano za vsako institucijo na tisoče posamičnih ukrepov, ki jih morajo organi izpeljati," je dejal.

"O tem, ali ukrepi iz oranžne faze primejo, ali imajo učinke, bistveno bolj kot vlada zdaj odloča vsak posameznik," je še izpostavil premier in dodal, da bi se omejevanju, kot smo ga poznali spomladi, radi izognili.

Bolj uspešne tiste države, kjer je večji del prebivalstva prostovoljno naložil aplikacijo

Janša je dodal, da v drugem valu "ali pa upajmo vsaj blizu vrha drugega vala" ni samo Slovenija, ampak celotna Evropa, pa tudi večji del ostalega sveta. Bolj uspešne so po njegovih besedah v glavnem tiste države, kjer je večji del prebivalstva prostovoljno naložil aplikacijo za sledenje okužbam. "Na Finskem je takih pet milijonov, kar omogoča bistveno boljšo preventivo in odkrivanje okužb. Tu smo mi precej zadaj," je opozoril Janša in pozval državljane, naj si jo naložijo.

Do konca tega leta učinkovitega cepiva, ki bo na voljo vsem, ne bo

Dotaknil se je tudi cepiva, o čemer so govorili na nedavnem srečanju evropskih voditeljev. Napovedi so bile tokrat manj konkretne in optimistične kot poleti, je dejal. Po njegovih besedah je nekaj obetavnih projektov, a do konca tega leta učinkovitega cepiva, ki bo na voljo vsem, realno gledano ne bo. Zato je v našem interesu, da virus čim bolj omejimo še pred hladnim obdobjem, ko bo prisotna tudi gripa in podobno.

Tako je pozval k resnosti in streznitvi. "Imeli smo neko neodgovorno manjšino, ki se je šalila s covidom, zdaj je vrag odnesel šalo," je bil jasen. Pred nami je čas, ko se bomo po besedah premierja kot družba stehtali: "Ali smo sposobni z odgovornim obnašanjem na mehak način virus ustaviti ali pa bomo prisiljeni v ukrepe, ki imajo na koncu tudi ekonomsko in socialno ceno, česar si nihče ne želi."