Izolska občina je v bližino osnovne šole Vojke Šmuc na Prešernovi cesti postavila radar za prehitre voznike. Radar je začel delovati septembra. Občinski redarji so ga nastavili tako, da je beležil vse kršitelje, ki so vozili hitreje od 40 km/h, dovoljena hitrost pa je glede na postavljeno signalizacijo in prometna pravila 50 km/h. Signalizacijo so nato ustrezno popravil. Vozniki pa so tudi po tem še vedno prejemali domov obvestila o prekrških.

V času meritev je radar zabeležil 1997 voznikov, ki so vozili s hitrostjo med 48 in 50 km/h. Kazen za pekoračitev hitrosti do 10 km/h znaša 80 evrov, kar bi pomenilo, da je izolsko občinsko redarstvo terjalo od voznikov skupaj 159.760 evrov. Od voznikov, ki niso storili prekrška.

Vse kaže, da je spornih tudi preostalih 1414 izrečenih kazni, saj so občinski redarji voznikom, ki so vozili nad 50 km/h poslali položnice z zneskom 250 evrov in petimi kazenskimi točkami. Če domnevamo, da jih je večina kršila dovoljeno hitrost znotraj meje 10 km/h, jim pripada trikrat nižja kazen, piše portal Žurnal24.

Večina voznikov je plačala kazen, tako imenovano polovičko. Vendar občina Izola ne bo sama od sebe priznala napake in popravila škode, prav tako niso k temu avtomatsko zavezani organi pregona oziroma sodišče. Državljan ozirma v tem primeru kršitelj mora sam ukrepati. Kot so pojasnili na pravosodnem minsitrstvu, bi morali tisti, ki so prejeli globo oziroma obvestilo o prekršku, nujno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Vendar, če zahteva ni bila vložena ali ni bila uspešna iz drugih razlogov, je plačilni nalog postal pravnomočen, s tem pa tudi globa in kazenske točke. V prekrškovnem postopku izrednih pravnih sredstev ni mogoče vložiti, zato lahko ti vozniki pridejo do svojega denarja in izbrisa kazenskih točk le s tožbo. Tožiti morajo občino Izola oziroma izolsko redarsko službo.

Od 3411 kršiteljev je zahtevo za sodno varstvo uveljavljalo le 229 voznikov. Od teh jih je le sedem kot razlog navajalo napačno postavljeno signalizacijo.