Kljub temu, da so oblasti identificirale britanskega državljana kot osumljenca za serijo smrtonosnih napadov z nožem, usmerjenih proti otrokom, so lažne trditve o napadalčevem imenu in poreklu še naprej spodbujale protimigrantsko razpoloženje in skrajno desničarske proteste. Lažne informacije so se množično širile, zlasti na platformi X, poročajo raziskovalci ekstremizma. Policija je javno obtožila te dezinformacije za nasilje, ki je v zadnjih dneh pretreslo državo, pri čemer so izgredniki metali opeke na mošeje, zažigali avtomobile in vzklikali slogane med spopadi z oboroženimi policisti.

OPINION: The U.K. Is Decending Into Civil War Because Leftists Pushed Unregulated Open Immigration Into The Once Great Nation Without ANY Protections For Their Current Citizens. UK HAS FALLEN!
WILL PATRIOTS WIN IT BACK? pic.twitter.com/3RaKXzAEDE

— John Basham (@JohnBasham) August 5, 2024

Dogajanje v preteklem tednu ni osamljen primer povezave med spletnimi dezinformacijami in politično motiviranim nasiljem. Od genocida nad Rohingi do napada na ameriški kongres 6. januarja 2021 so bile lažne in zavajajoče trditve vedno znova v središču odmevnih primerov političnih nemirov in nasilja. Ta vzorec se ponavlja kljub večletnim pozivom vlad in civilnodružbenih skupin, naj družbena omrežja zajezijo sovražne objave, ter obljubam podjetij, da bodo storila več v tej smeri. Vendar pa nedavni umik nekaterih večjih platform od moderiranja vsebin nakazuje, da se lahko problem nasilja, podžganega z dezinformacijami, poslabša, preden se izboljša.

I just want to thank @elonmusk that he made it possible for all of us to see what the mainstream media don't show you.
Birmingham, England, is a war zone right now. No police anywhere.#UKRiots #BirminghamUK pic.twitter.com/BbANqFEYbn

— x_hagbard_x ✌???? (@x_hagbard_x) August 5, 2024

Skoraj desetletje so vlade in civilnodružbene skupine vse bolj opozarjale, da so spletne platforme ustvarile ogromne družbene stroške. Kritiki družbenih omrežij so večkrat obtožili industrijo, da daje prednost korporativnemu dobičku pred duševnim zdravjem uporabnikov ali da odpira vrata tujim vmešavanjem, ne da bi naredila dovolj za zaščito sveta pred temi tveganji. Ekonomist bi to imenoval negativne eksternalije – podobno kot onesnaževanje, so to stranski produkti poslovanja, usmerjenega v dobiček, ki, če ostanejo neobravnavani, predstavljajo breme, s katerim se moramo vsi skupaj naučiti živeti ali ga omiliti, običajno z velikimi kolektivnimi stroški. Posledice se običajno kažejo v daljših časovnih obdobjih in s široko razsežnostjo sistemskih učinkov, piše CNN.

Ta teden se je težko izogniti vprašanju, ali je politično motivirano nasilje, ki temelji zgolj na zlonamernih špekulacijah, postalo stalna značilnost družbenih omrežij, in če se moramo sprijazniti z njim kot z neizogibnim delom digitalno povezanega sveta. Mnoga podjetja družbenih omrežij so v preteklih letih veliko investirala v moderiranje vsebin. Vendar pa nedavni dogodki nakazujejo, da se industrija morda sprašuje, ali bo javnost pripravljena tolerirati nekaj več onesnaževanja.

Obstajajo znaki upora. V Evropski uniji uradniki iščejo načine, kako bi družbena omrežja lahko odgovarjala za širjenje dezinformacij v okviru novega zakona o digitalnih storitvah. V Združenem kraljestvu bi lahko zakon o spletni varnosti začel veljati že letos in med drugim zahteva, da platforme družbenih omrežij odstranijo nezakonite vsebine. Združene države Amerike zaostajajo pri regulaciji platform, deloma zaradi disfunkcionalnosti kongresa in deloma zaradi pravnih in ustavnih razlik, ki spletnim platformam zagotavljajo večjo svobodo pri upravljanju lastnih spletnih mest.

Kljub temu so zakonodajalci prejšnji mesec naredili nekaj korakov naprej, ko je ameriški senat sprejel zakon o spletni varnosti otrok, katerega cilj je boj proti škodljivim vplivom družbenih omrežij na duševno zdravje mladostnikov. Lahko bi bilo mikavno zavrniti vlogo družbenih omrežij v izgredih v Združenem kraljestvu kot zgolj odraz latentnih političnih trendov ali rezultat aktivizma, ki bi se zgodil tudi na drugih platformah. Vendar to odvrača pozornost od dejstva, da so nekatere platforme morda sprejele izračun: Vsaj del časa je določena količina nasilja, ki ga podžgejo dezinformacije, sprejemljiv strošek za družbo.