V Istri se zadnja leta soočajo z velikim številom divjih prašičev, ki se v iskanju hrane ob krčenju njihovega življenjskega prostora vse pogosteje pojavljajo v mestih. V Rovinju je situacija že tako zaskrbljujoča, da se starši bojijo pustiti otroke na dvoriščih, piše Glas Istre.
ISTRO PREPLAVILI DIVJI PRAŠIČI: Starši se bojijo za svoje otroke
Istra
Živali, ki so vse bolj ogrožene zaradi gradnje novih objektov in prometnic ter krčenja gozdov, se v tropih spuščajo vse do mest. Sprva so se prebivalci Rovinja, ki so na tamkajšnjih zelenih površinah opazili luknje od kopanja, spraševali, če to počnejo iskalci tartufov s psi, a kmalu je postalo jasno, kdo je krivec.
Število divjih prašičev, ki nimajo naravnega sovražnika, z izjemo človeka, se je tako povečalo, da so jih začeli opažati tudi na cestah ter v zadnjem času na dvoriščih hiš ter hotelov. Domačini se izogibajo parkovnim površinami na Zlatem rtu, ker se bojijo srečanja z živalmi.
Fotografija je simbolična.
Odrasel divji prašič namreč tehta tudi 300 kilogramov, svinja pa 150. V tem času so še posebej nevarni, ker varujejo mladiče, dodaja portal.
O težavah se lokalne oblasti ter turistični delavci in lovci intenzivno pogovarjajo, a težava je, ker zakon v mestnih območjih prepoveduje lov.
Pa saj lahko kmete na podeželju mirno žrtvujemo, nimajo volilne moči in so kanonfuter za pritepeno jaro gospodo in njene potomce na obali, tudi salonske naravovarstvenike.
Knjižni naravovarstveniki mladih korenin pa seveda to napredujoče varujejo, enako gozdarji. Slednje mone so pozabile, da je bil borov gozd samo zaščita v sili pred odnašanjem plodne zemlje po vojni. Če lastniki niso dovolili zasajanja sadik, so skrivoma sejali borovo seme. Potem pa so pozabili na redčenje in odstranjevanje, da bi se obnovil avtohtoni listopadni gozd. Danes te kaznujejo, če posekaš debelejši bor.
Sedaj pa k formi. Vse ščiti Zakon (njihove interese). Lovce, gozdarje, naravovarstvenike. Ti lobiji so si prisvojili takšne pristojnosti, da postaja normalno življenje na podeželju nevzdržno. Zanje bo treba najprej poskrbeti, ne za klimatske spremembe!
Da bo mera polna, pa so svoje interese zavarovali tudi črnograditelji (novi zakon o gradnji objektov) in uničevalci obljudenih predelov. Pa kapitalistični nosilci lokalne samouprave brez zavor.
No, kaj nam preostane v tej hiperorganizirani državi?
Predlagam taktiko polžev. Ko je vročina prehuda, se prenehajo razmnoževati in se zalezejo v zemljo, dokler nadloga ne mine. Seveda pa lahko tudi takrat mirno uporabljajo internet in socialna omrežja. Naredite si navidezno resničnost in nikdar ne snemite očal, to bi škodovalo vaši narcistični samopodobi.
Sterilizacija je pa boljsi nacin kontrole populacije, kot odstrel.